Iz Senegala na safari v Južno Afriko in Madrid

Hey hey,
evo me, kooooončno boste rekli nekateri, ki stalno spremljate moj blog in mi pišete komentarje, kje sem! Hvala ker vas skrbi zame! ;-)) Sej vem, sej vem, fuuuul dolg se nisem javljal, ampak mam fuuuul dober razlog, tko da mi ne morete zamerit!!!! ;-)))) No da začnem:

Zadnji blog sem napisal 15.1., tako da lahko začnem s februarjem. Z Ano sva v mesecu februarju biddala (zaprosila) za skupne lete in od 6-ih letov dobila 5 skupnih!!!!!Yuhuhuhu ful sva bila vesela, saj bova prvič po letu in pol letela skupaj!Fuuuul navdušena sva prišla na prvi briefing (srečanje ekipe pred letom) in ponosno povedala, da sva oba iz Slovenije!;-)))) Prvi let je bil Senegal in to kar 48 urni layover uuuuuuuuuuuuuuu!!!!! Fuuul časa za raziskovanje!

Ajaaaaa pozabu sem povedat, da sem mami prepričal, da pride v Dubaj od 26.1. - 8.2. Tako da je od 3-5. februarja sama uživala v Dubaju! ;-))) Imel sem namreč spet let v Benetke 25.1., najel avto ter skočil domov, da sem čestital fotru za rojstni dan, ki ga je praznoval, šli smo na večerjo, naslednji dan pa sem z mami odšel nazaj v Dubaj z namenom, da mi pomaga pri selitvi, ki pa se žal ni zgodila v času, kot sem načrtoval. Čakal sem namreč, da mi oddelek, ki je odgovoren za vse naše namestitve pošlje mail, da je stavba končno pripravljena za vselitev. Gre namreč za čisto novo stavbo, ki je bila šele v pripravi za vselitev.

Skratka pustil sem mami v Dubaju in se podal za 48 ur v Senegal...prvič in še to z Ano!;-)))) Fuuuul navdušena oba sva še poleg dveh punc iz Senegala delala v ekonomskem razredu. Ful smešno - dva iz Slovenije in dve iz Senegala ter faconar SFS Jose, ki je bil iz Peruja in ga je Ana že poznala od prej. Pa tudi s purserjem, ki je bil iz Grčije, sem jaz že letel, tako da smo bili sami znani!;-))) Jose iz Peruja, ki je s svojim španskim naglasom rekel tako, da se je slišalo skoraj kot Husein iz Beiruta!;-)))))))))

Ko smo prispeli v Dakar, ki je glavno mesto Senegala, smo se najprej peljali do hotela in najprej kar sem naredil, sem se sprehodil okoli hotela. Hotel leži čisto ob divji plaži in pogled na sončni zahod je bil resnično fenomenalen in fuuul romantičen!;-)))

Naslednji dan sva se z Ano skupaj z ostalimi člani ekipe odpravila na izlet na otok Goree. Najprej smo se peljali mimo spomenika Afriška renesansa. Kritiki menijo, da je spomenik stran vržen denar in tudi protiislamski.Spomenik, ki je malce višji od Kipa svobode v New Yorku, je stal 28 milijonov dolarjev, kar pomeni za njegove nasprotnike nepotrebno zapravljanje denarja, še posebej v gospodarski krizi in v državi, kjer polovica prebivalcev živi pod pragom revščine. Senegalski predsednik Abdoulaye Wade je rekel, da gre za spomenik celotni Afriki, čeprav mnogi menijo drugače in mu očitajo, da je postavil spomenik samemu sebi.

Prispeli smo do pristanišča, od koder smo se z ladjico odpeljali na otok Goree, ki ga imenujejo tudi "vrata brez vrnitve". S tega otoka so namreč v Ameriko množično pošiljali Afričane v verigah, in sicer v času čezatlantske trgovine s sužnji. Goree otok (francosko: Île de Goree) je oddaljen 2 km od obale Dakarju v Senegalu. Ima površino 182 m² in  nekaj več kot 1000 prebivalcev. Otok Goree je bil od 15. do 19. stoletja eden od največjih centrov prekoatlanske trgovine s sužnji. Nato so jih, enega za drugim, zavzeli portugalci, nizozemci britanci in na koncu francozi, ki so tu pustili pomembne stavbe. Danes otok predstavlja pomemben spomin na izkoriščanju ljudi in kraj sprave, zaradi česar se je leta 1978. vpisal na Unescov seznam svetovne dediščine v Afriki.

Po otoku smo se sprehodili z vodičem (ki ga kao moraš imeti so nam rekli, če želiš slikati po otoku). Poleg tega je bilo pa fajn, da ti nekdo še kaj pove o otoku in te pelje naokoli. Z Ano sva uživala ob sprehodu po barviti vasici, polni čudovitih živopisanih fasad in oblačil. Prebivalci otoka se preživljajo predvsem s prodajo suvenirjev in ročno izdelanih izdelkov, kot so nakit, slike,... Cel otok je bil resnično zelo barvit. Odšli smo na vrh otoka, kjer se nahaja spomnik suženjstva, nato pa smo se spustili ob obalo, kjer smo obiskali muzej, ki nazorno prikazuje, v kakšnih razmerah so živeli sužnji, preden so jih poslali v Ameriko. Celo poslednja vrata so nam pokazali, kar je bilo zadnje, kar so domačini videli na otoku. Sledil je povratek nazaj na celino z ladjico.

Med potjo smo razmišljali, če bi si isti dan šli pogledati tudi Pink lake (roza jezero), ki je hkrati tudi ciljna črta znamenitega Raily Dakarja. Šofer nam je rekel, da je cca. ura vožnje, ampak na koncu se mi zdi, da smo se vozili več kot uro in pol. Cesta je bila v zelooo slabem stanju, tako da smo bili primorani voziti 30 km/h. Po dooolgi vožnji smo prispeli do jezera, ki nas je resnično presenetil s svojo rdečkasto roza barvo. Tko barvo ima zaradi cyanobacterije, ki se nahaja v jezeru. Po kratkem predahu, smo se po ogrominh luknjah v cesti vrnili nazaj proti hotelu, utrujeni vendar polni novih doživetij in  nepozabnih spominov.  Vmes smo se vstavili še v odštekani restavraciji, ki nam jo je predlagal voznik in si privoščili odlično morsko večerjo. Spodaj si lahko ogledate nekaj utrinkov iz tega potovanja:

Z Ano ob prihodu v hotel/welcome drink

odštekana restavracija na koncu dneva

Ogromen spomenik Afriška renesansa

Mošeja ob plaži

Celotna ekipa na trajektu do otoka

Z Ano v pristanišču

Otok Goree od daleč

Čudovite barve ob prihodu na otok

Otroci, domačini na otoku

Ana na sprehodu po ulicah

Edina katoliška cerkev na otoku

Barvite ulice...

Pogled na teater, kjer se odvijajo prireditve

Barvite fasade

Barvito perilo...

Ročna dela s katerimi se preživljajo domačini...

Čudovite barvite slike...

Pogled iz hriba na otok in na oddajnik(ne palmo)

Ogromna izbira slik na ulici

Spomenik suženjstva

Topovi na vrhu otoka

Spomenik ki simbolizira odhod sužnjev

Naš vodič po otoku

Znamenita "vrata brez vrnitve"

Muzej sužnejstva

Pripomočke s katerimi so priklenili sužnje

Ekipa pred muzejem

Z Ano na "Roza jezeru"

Večerja v odštekani restavraciji

Pink lake je res čist roza - dokaz je tukaj!

Po Senegalu sva z Ano letela v Johannesburg. Sam sem sicer že bil tam (objavil tudi nekaj slik se spomnite), vendar je bila Ana prvič in sem se odločil, da grem še enkrat z njo v Lion Park in si pobližje ogledam levčke. Spet mi je en hotel zlezt v naročje in me čist poflekal, drugače so bli pa fuuul kjut! ;-)))) Ana je tud čis uživala. Iz slikc sem naredil kar filmček, da se ne boste matral s slikami! Tole je nastalo:

Po Johannesburgu sva letela v Doho (45 min), nato pa sta sledila še 2 Madrida. Oba imava kolege tam, tako da smo se dibli z Aninim prijateljem in mojo prijateljivo Joanne. A se spomente moje Valencije in tečaja španščine?  No če pogledate fotke, boste našli angležinjo Joanne. Simpatična blondinka, ki se je odločila, da se bo malce naučila špansko v Valenciji, preden se odpravi v prestolnico Španije in začne poučevati Špance angleško. In sedaj uživa v Madridu in poleg poučevanja angleščine izpopolnjuje svojo španščino. Kaj češ lepšega!;-))) Skratka z Ano sva se najprej sprehodila po Madridu, kjer sem ji razkazal vse največje znamenitosti (Ana je bila namreč prvič v življenju sploh v Španiji) nato pa smo se z obema kolegoma dobili na tapasih in sangriji, kjer smo zabluzili do 2h ponoči in se s taksijem odpravili nazaj proti hotelu. Tole je pa nekaj utrinkov s sprehoda po Madridu:

Na Plaza del Sol

Ana in pršuti

Z miki miško na Plaza Mayor

Pred kraljevo palačo

Pred znamenito madridsko tržnico

Pred kraljevo palačo

Pred spomenikom Cervantesa

Pred Don Kihotom in Sanchom Panso

Tole bi bilo na "kratko", kar se je dogajalo v februarju. V Marcu pa sem dobil Nico in 3 Amsterdame. Nico in en Amsterdam sem že letel, nato pa je sledilo šolanje za business class. Jutri imam še zadnji dan šolanja. Danes sem imel še zadnji praktični izpit, prvi dan v nedeljo pa smo imeli test iz teorije, ki sem ga naredil s 100%!!!!;-))))Yuhuhuhu! Jutri imamo še Duty Free, ki ga bom moral sedaj tudi jaz delati v business classu in bom imel možnost zaslužit kakšen dodaten dirham, saj nam dajo 10% provizije od prodanega duty freeja. Poleg tega bom imel pa še malce višjo plačo od ekonomskega razreda in samo 42 potnikov namesto 312!!!!!;-)))))) Fuuuuul enih detajlov za zapomnit med strežbo in fuuuul dobra hrana! Matr čez 3 mesece bom 10 kg težji, če ne bom hodil u fitnes!

Aja pa hvala vsem za vse čestitke, ki ste mi jih poslali ob mojem osebnem prazniku! Hvala, hvala, in še enkrat hvala vsakemu posebej! Jutri imamo kooončno obljubljeno zabavo v novem stanovanju še za moj rojstni dan, pa za selitev (koooončno) in moje napredovanje!

Utrinke in zabave in iz Amsterdama pa vam pokažem v naslednjem blogu! Naj bo dost za danes. Ura je že 5 zjutri midva s Tilnom pa še kar bluziva po stanovanju! Aja še neki. Na satelitu HOTBIRD sem najdu SLO1, SLO3 in KP tko da imava slovenske programe na TV-ju! Hahahahahahaha! Sam da gledava poročila sredi puščave!

Zdej pa res! Uživajte max pa kej se oglas'te, če niste že čist puzab'l name, ker se nisem tolk dolg oglasil!

Papa
Andrej