Hojla,
evo me spet po dolgem času! S Tilnom gledava Evrovizijo in se sprašujeva, kako so lahko nekateri prišli v finale hehehe! Eni so tak dolgčas, da sem rekel, da vam raje napišem, kaj se mi je dogajalo v zadnjih 14 dneh, kot pa da poslušam to bedo!;-))))
Skratka pot iz Maldivov je bila polna adrenalina. Kot sem vam napisal v zadnjem blogu, je šlo zelooo na tesno, saj trajekt iz Mafushija odpelje vsak dan ob 7:30 zjutraj in vozi uro in pol, ob 9:50 sem imel pa let za Dubaj. Ko sem prispel v Male ob 9:00 me je čakal predstavnik hotela, ki mi je takoj poklical taksi, da me je odpeljal do drugega pristanišča, kupil karto za speed boat, ki mi je odpeljal na otok, kjer se nahaja letališča in na check-in sem pritekel ob 9:25. Valda je bil check-in že zaprt, ampak je bil hvala bogu tam še vedno en tip, ki sem ga vprašal, če se lahko še čekiram na let. Prišla je še ženska od Emiratov in mi razložila, da se check-in zapre eno uro pred odhodom in da bi to moral vedeti in da ni variante, da pridem na avion. Naslednji let za Dubaj je bil namreč ob 22h zvečer in niti pod razno se mi ni dalo čakati 12 ur na naslednji let. Ene 10x sem jo vprašal, če res ni variante, da pridem na avion, ji povedal, da sem stevard pri Emiratih in če bi se dalo....in po 5 min pregovarjanja je le nekako uredila, da sem se lahko prijavil na let in tekel na izhod. Ko sem prišel na izhod so vsi potniki še čakali v čakalnici, tako da mi ni bilo jasno, zakaj je bila taka panika, saj je očitno letalo zamujalo.
No skratka, ob 13h popoldan sem bil že v Dubaju in čez 2 dni sva z Yuko imela prvi skupni let in sicer v Bangladeš - Dhako. Yuka je namreč zamenjala svoj Pariz za Dhako, da bi lahko skupaj obiskala sirotišnico, saj sva imela oba ogromno shranjenih stvari za njih, od toaletnih potrebščin iz hotelov do oblek, ki jih ne nosiva več. In 10 min preden sem imel naštimano budilko sem prejel telefonski klic od Emiratov! Ves zaliman sem dvignil telefon in zvedel, da so me prestavili na New York in da ne letim v Bangladeš!!!! Halooooooo, Yuka me bo ubila, sem si mislil. Takoj sem jo poklical, ampak je že sama videla na mojem urniku, da so me prestavili na New York...brez kakršnegakoli pojasnila. Čisto slabe volje, sem se začel pripravljat na let, ko sem zopet prejel telefonski klic. Na drugi strani je bil isti moški kot prej in se mi prijazno opravičil, da so naredili napako, ker so mislili, da govorim arabsko. Na vsakem letu moramo namreč imeti arabsko govorečega in ker so mislili, da sem jaz tisti, so mene prestavili na New York. Takoj sem klical Yuko in ji povedal veselo novico!!!! I am back on track!!!! :-)))) "Jaz bom kr jokala" je tulila po telefonu! ;-))) Ne vem če sem že omenil, ampak Yuka je moja soseda. Jaz imam apartma 906, ona pa 905. Apartmaja sta obrnjena tako, da se iz moje kuhinje, ki je obrnjena v notranjost stavbe vidi v njeno kuhinjo, tako da kdaj počvekava kar čez kuhinjsko okno! ;-)))
Skratka, oba vesela, sva se spakirala in se odpravila dol v lobby, kjer sva počakala na naš bus, ki vozi na vsak 15 min na sedež družbe. Prav prijetno je bilo spet imeti poznanega na briefingu in na letu. Če se spomnete, sem z Ano letel cel mesec skupaj, sedaj je dala pa odpoved, ker je dobila službo v Sloveniji in nas zapušča čez en mesec! :-((((( Ful sem žalosten! Jaz jo hecam, da bo itak prišla nazaj po parih mesecih, ker ne bo zdržala v Sloveniji na istem mestu toliko časa! ;-))) Tale potovanja te kar zasvojijo! Pa še stanje menda ni rožnato, vsaj po poročilih sodeč, ki jih gledam iz moje dnevne sobe. Po satelitu namreč lovim SLO1 in SLO3 in včasih si rečem, da sem kar srečkovič, ker nisem v Sloveniji!
Let je bil prijeten, Yuka dela še v economy class-u, jaz pa sedaj že v businessu. Pripravljal sem ji vročo čokolado in jo razvajal z deserti iz biznis klasa. Ekipa je bila super. Z Yuko sva dobila sosednji sobi, tako da sva se nasmejala, še preden sva stopila v sobe. Soseda že v Dubaju, sedaj še v Dhaki! ;-)))) Malo se nama je utrgalo, prižgala sva ipod in pooplesavala po obeh sobah. Ona je imela zakonsko posteljo, jaz pa 2 ogromni ločeni. Kopalnica je tudi ogromna. Ko sva se preoblekla sva se pozanimala, kako priti do sirotišnice, vendar so nama na najino žalost sporočili, da imajo počitnice in da je šola zaprta, tako da ni nobenega otroka tam. Imajo pa možnost, da v recepciji našega hotela pustimo stvari in vsakih 14 dni pridejo iz sirotišnice in poberejo, kar prinesejo stevardi iz Dubaja.
Poleg tega smo se spraševali zakaj je tako poostrena varnost v našem hotelu, saj so nas na vsakem koraku pregledovali in povedali so nam da pričakujejo visok obisk. Potiho so nam povedali, da pride Hillary Clinton ooooooooooooooooooo!!!! Ne morem da verjamem. Hotel v katerem bivamo je namreč najboljši v Bangladešu, tako da je bilo logično, da bo bivala ravno v tem, ampak ravno na ta datum je bilo pa presenečenje. Pred hotelom so že čakali njeni navdušenci in menda je prišla v hotel okoli 21h zvečer. Eden od kolegov jo je celo videl, saj je bil ravno takrat v lobbiju. Ker je bil izlet v sirotišnico odpovedan, smo se z ostalo ekipo zmenili,da gremo na znameniti Bongo bazar, kjer prodajajo "pokvarjeno" robo iz Zare, H&M, in ostalih večjih znamk, ki so poizvedene v Bangladešu. Poglejte kaj vam piše na našitku vaše najnovejše majce iz Zare. Najverjetneje piše MADE IN BANGLADESH. Pet se nas je odpravilo na bazar in ko smo stopili iz hotela se je okoli nas zbrala monožica domačinov, ki nam je ponujala tuk tuk ali taksi. Ker nas je bilo 5 smo se morali spogajati, da se nas lahko vseh 5 pelje v enem avtu. Yuka je itak tako majhna, da smo rekli, da je infant (dojenček) in da ona ne šteje! ;-))) Vsedli smo se v taksi, ki je še komaj vozil in držal skupaj. Malo je manjkalo, da niso odpadla vrata. Imel je tudi "klimo", ki je hladila samo na sredini avtomobila, od koder je pihala. Bilo je soparno za popiz...!!!! Po več kot pol ure smo se pripeljali na bazar in nisem mogel verjeti svojim očem...revščina, bogi otroci, umazanija,... Še sparkirali se nismo pred bazarjem, že so nas obkolili prodajalci, da še iz avta nismo mogli. Šoferja smo prosili, da jim reče, da se umaknejo, da sploh lahko izstopimo. Takoj smo takoj dobili 3 "osebne prodajalce" ki so nas vozili po bazarju, glede na naše želje. Ker je bilo toooliko stvari, se jaz nisem mogel odločiti za nič, ostali so kupili po eno ali dve majci. Cene so vsekakor bolj ugodne, kot v ZARI ali H&M-u. Po 2 urah preživetih na tržnici smo se komaj zbrali spet skupaj (ene parkrat smo se zgubli in iskali en drugega, saj je stvar ogroomna) in se z istim taksistom odpravili nazaj proti hotelu. Vožnja je bila spet soparna in naporna. Vsi premočeni smo se v hotelu odpravili še na bazen na coctail in nato v sobe. Z Yuko sva se zmenila, da se dobiva malce kasneje in si pogledava kak film, vendar sva oba zaspala kot top. Takole je zgledalo naše bivanje v Dhaki:
 |
| Z Yuko od prihodu v sobe |
 |
| v Yukini sobi z zakonsko posteljo |
 |
| pogled iz moje kopalnice ;-) |
 |
| Lepotica in zver v kopalnici |
 |
| S strežajem pred vhodom v hotel |
 |
| najini sosednji sobi hehehehe |
 |
| taksi je imel še radio na kasete aaaaaa |
 |
| prihod na Bongo bazar |
 |
| bazar se nahaja na obeh straneh ceste |
 |
| revščina na vsakem koraku |
 |
| pogled je res neverjeten |
 |
| ko to vidiš si srečen, da imaš to kar imaš |
 |
| Yuka s pomagači pri nakupu oblačil |
 |
| Ekipa ob bazenu |
Po Dhaki sva imela oba z Yuko 5 dni off in povabil sem jo, da jo peljem po Sloveniji, našem malem biseru. Ko sva prišla iz Dhake sva rezervirala karto za Benetke in rent a car in se naslednji dan odpravila na letališče. Kot najbrž veste imamo 90% off pri nakupu letalskih kart, tako da plačamo samo okoli 80 EUR taks, kamorkoli letimo. Za rent a car sva za 4 dni odštela 100 EUR. Rezerviral sem economy avto, vendar sva imela OGROOOOMNO srečo, saj so nama dali kar cabrio, ker je bil economy zaseden hehehehe!!! Tako sva dala streho dol in pičila v Slovenijo. Najprej sva se na poti ustavila v Piranu in večerjala v Portorožu. Proti večeru sva prispela v Domžale. Starši so naju bili fuuul veseli. Naslednje jutro sva najprej Piko (našo dalmatinko) peljala na sprehod po travniku za našo hišo, nato pa se odpravila proti Gorenjski, kjer sva si ogledala Bled, se z čolničkom odpravila na otoček, povzpela na grad s čudovitim razgledom na jezero, nato pa še skok v Bohinj in do slapa Savice. Yuka je komaj prilezla po vseh tistih stopnicah do slapa, ampak je priznala, da se je splačalo! ;-)
Naslednji dan sem jo odpeljal po prestolnici, kjer sem ji predstavil tudi moje bivše sodelavce. Sprehodila sva se po Tromostovju do Mestnega trga, si ogledala tržnico in novi most s ključavnicami, ter nato še do Ljubljanskega gradu, od koder sva imela čudovit razgled na celo Ljubljano. Potem nazaj do parka Zvezda in na Rimsko v eno najboljših restavracij v Ljubljani Gostilnico Rimsko XXL, kjer ponujajo najboljšo hrano po zelo ugodnih cenah. V prijetnem ambientu lahko izbirate iz pestrega menija in Yuka si je zaželela svinjsko ribico, saj je svinjina v Dubaju "prepovedana", jaz pa domač pražen krompir z zrezkom! Mnajmi fuuul je blo dobro. Pri večerji se nama je pridružila še bivša sodelavka Mojca. Zaklepetali smo se več kot eno uro. Mojca je bila tako prijazna, da nama je posodila polnilec za baterije, saj sva rabila fotoaparat še za zadnji dan. Po večerji sva se na hitro ustavila doma, da sva se preoblekla in se odpravila nazaj v Ljubljano, saj sem Yuki hotel pokazati še nočno življenje v Ljubljani. Odpravila sva se v Sputnika, kjer sva se dobila z mojo drugo prijateljico Mojco (tisto, ki me je obiskala v Dubaju) in preživeli smo lep večer v ritmih salse. Yuka sicer salse že dolgo ni plesala, tako da sem ji naredil en hitri tečaj salse in vrtela sva se kot prava profija! ;-))) Nato sva se odpravila še do Mojčinega doma, saj je Yuka na vsak način hotela poskusiti domačo rakijo hehehe! Prijetno utrujena sva se okoli 2h ponoči vrnila nazaj v Domžale.
Zadnji dan sva se na poti proti Benetkam vstavila še v Predjamskem gradu in Postojnski jami in uživala v prelepi panorami na poti. Yuki sem zrihtal študentsko ceno (itak ne znajo brat japonskih hieroglifov na osebni, ki jim jo je pokazala), jaz pa sem pokazal svojo izkaznico za turističnega vodnika in plačal le 2 EUR yuhuhu! ;-)))) Po ogledu jame pa direktno v Benetke in let proti Dubaju. Naslednjo noč naju namreč čakal še en skupen let in sicer v Los Angeles. Yuka je zopet zamenjala svoj let in sicere Dallas za Los Angeles, saj je v maju dobila kar 2 Dallasa. In tako sva zopet letela skupaj hehehehe!!! No še preden grem naprej, naj vam pokažem par utrinkov iz Slovenije:
 |
| Iz najinega super kul avta |
 |
| na sprehodu po ulicah Pirana |
 |
| Yuka prvič v Sloveniji yuhuhuhu!!! |
 |
| Čudovit razgled iz piranske cerkve |
 |
| grelo naju je spomladansko sonce |
 |
| na travniku za našo hišo z našo Piko |
 |
| avto je bil res carski!!!!! |
 |
| na sprehodu ob Kamniški Bistrici za našo hišo |
 |
| Obvezno namočit noge v slo.morje |
 |
| na kremšniti na Bledu |
 |
| na sprehodu iz Portoroža v Piran |
 |
| s čolnom na blejski otok |
 |
| Aleeeeluja Yuka je v Sloveniji! |
 |
| Yuka je ful uživala sredi jezera! ;-))) |
 |
| Yuka ima rada ribe hehehe! |
 |
| Zmaga - prispela na otok!!!! |
 |
| Vreme nama je bilo res naklonjeno! |
 |
| na stopničkah do cerkve |
 |
| na Tartinijevem trgu |
 |
| pred cervkvijo z znamenitim zvonom |
 |
| 3x pozvoni za željo! |
 |
| No pa da vidmo, kako japonke veslajo! |
 |
| Na Blejskem gradu... |
 |
| ...s čudovitim razgledom! |
 |
| do slapa Savica vodi pot z nešteto stopnicami |
 |
| ampak nama je uspelo! ;-) |
 |
| čudovit dan po Ljubljani |
 |
| Ljubljanski grad |
 |
| Yuka na vrhu Ljubljane |
 |
| čudovit razgled iz stolpa |
 |
| salsa večer v Sputniku |
 |
| nočno življenje ji je bilo všeč |
 |
| hitri tečaj salse |
 |
| pravljični Predjamski grad |
 |
| in še skok v Postojnsko jamo... |
 |
| ...ki jo je čisto navdušila |
 |
| in počasi nazaj v vroči Dubaj (ne z vlakom) |
 |
| manekenka Yuka |
Torej po Sloveniji je sledil Los Angeles in ker Yuka še nikoli ni bila v Universal Studios, sva se odločila, da se odpraviva tja. Jaz sem namreč že bil in sem takrat kupil za ceno enodnevne vstopnice, letno vstopnico, ki je bila veljavna ravno še 3 dni ob mojem prihodu v Los Angeles, tako da jaz nisem nič plačal za vstop hehehehe! Matr mam srečo. S seboj sem prinesel rolarje in se prvi dan odpravil na plažo za 3 ure z rolarji. Fuuuul sem užival! Yuka je bila precej utrujena in malce prehlajena, tako da se je odločila, da raje ostane v hotelu. Naslednji dan sva zjutraj najela avto in se odpravila v Universal Studios. Ponovno sva se z vlakcem odpravila na prizorišča, kjer so snemali vse znane filme in nanizanke kot so Back to the Future, Razočarane gospodinje, Jurassic Park, Žrelo, .... Med sprehodom po parku sva se slikala z vsemi večjimi filmskimi oz risanimi junaki! Bilo je prav zabavno. Najbolj zabavno je bilo pa v hiši strahov. Yuko je bilo takooo strah, da se je v enem trenutku sesedla na tla in takooo smejala, da se še premakniti ni mogla. Pred nama so skakale pošasti z noži in sekirami v roki in na trenutke sem tudi jaz cvikal v tisti temi in med tistimi kriki. Buuuuuuuuuuuuuuu so naju strašili na vsakem koraku in to čisto pred obrazom! Vsa vesela sva bila, ko sva koončno prispela do izhoda iz hiše groze. Obiskala sva tudi show, kjer prikazujejo razne posebne efekte, ki jih uporabljajo v filmih in Water World, kjer sva uživala v vodnih in eksplozivnih akcijah filmskih junakov. Takole je vse izgledalo:
 |
| Z Yuko na rdeči preprogi |
 |
| Med vožnjo po prizoriščih znanih filmov |
 |
| Pred napisom Hollywood (dober efekt) |
 |
| Naš gostitelj po studijih |
 |
| Slikala sva se z vsemi možnimi junaki |
 |
| Najboljši prijatelj Lorax |
 |
| Radovedni George in njegov prijatelj |
 |
| Poza z Yuko in Betty Boop |
 |
| vodne atrakcije filmskih kaskaderjev |
 |
| Leti leti leti....kaskader!!!! ;) |
 |
| Marilyn Monroe je živaaaaa!!!! ;-))) |
Ampak zgodbe še ni konec...;-)))) Z Yuko sva imela naključno še oba nekaj dni off...natančneje jaz kar 8dni (dali smo mi 3 dni off, en let in 4 dni off in sem uspel let zamenjati oz kupiti dan off; beri: plačal 120 EUR nekomu, da naredi moj let), Yuka pa 6 dni off in ker je najin skupni prijatelj Libanonec George praznoval rojstni dan v Bejrutu, naju je povabil na rojstni dan, skupaj še z dvema prijateljema stevardoma iz Dubaja, Alexom iz Italije in Kirujem iz Etiopije. Tako sva se po prihodu iz Los Angelesa takoj spravila v nakup letalske karte in naslednje jutro že spet na letalo in v Bejrut hehehehehehe!!! Pridružila se nama je še bivša Yukina sostanovalka Hitomi, ki je bila žal zavrnjena na letu v New York, kjer je hotela obiskati svojega fanta, saj je bil let poln. Spakirano je že imela, tako da je samo še kupila karto za Bejrut in prišla na letališče, kjer smo skupaj kupili parfum - rojstnodnevno darilo za Georga.
Ko smo prispeli na letališče v Bejrut sem mislil, da bom moral plačati za vizo, ampak sem bil prijetno presenečen, ko mi je ženska razložila, da mi zaradi mojega potnega lista ni potrebno plačati vize yuhuhu!!! Na istem letalu je bil tudi italijan Alex, cimer od Georga. Ko smo prišli iz letališča, je kmalu zatem po nas prišel George s Kirujem, ki je priletel bolj zgodaj iz Etiopije, kjer je bil tudi na dopustu. Odpeljal nas je na orientacijski ogled Bejruta. Najprej smo se ustavili pri Golobjih skalah , »Raouché«, zahodno od mestnega polotoka, kjer smo najeli majhen čolniček in se popeljali pod skale in si ogledali mesto iz morja.
Bejrut je glavno mesto in obenem največje mesto v Libanonu. Z 1,8 milijoni prebivalcev je mesto glavno pomorsko pristanišče države ter njeno gospodarsko, bančno in finančno središče. Mesto leži približno na polovici libanonske obale Sredozemskega morja in je tako približno enako oddaljeno od Tira na skrajnem jugu in Tripolija na skrajnem severu države. Samo mesto leži na polotoku ob vznožju gorovja Libanon, kjer se ozka priobalna ravnica izteza v Sredozemsko morje. Skozi vzhodne dele predele mesta teče reka Bejrut, katere izliv je v severni obali polotoka. Bejrut je eno najbolj raznolikih mest na Bližnjem vzhodu, saj si ga delijo kristijani (Maronitska cerkev, Grška pravoslavna cerkev, Armenska pravoslavna cerkev, Armenska katoliška cerkev, Rimskokatoliška cerkev ter protestanti), muslimani (suniti in šiiti) ter druzovska manjšina. Večina bejrutskih Judov je ob začetku vojne leta 1975 mesto zapustila in emigrirala v ZDA, kjer so se naselili pretežno v New Yorku, natančneje v Brooklynu. Bejrut je bil med libanonsko državljansko vojno razdeljen na muslimanski zahodni Bejrut in krščanski vzhodni Bejrut.
Ko smo bili že precej lačni smo se ustavili na čudoviti razgledni točki nad Bejrutom, kjer se nahaja restavracija z odličnimi arabskimi specialitetami kot so humus (čičerikin namaz), arabski kruh, tabbouleh (arabska solata tradicionalno narejena iz žitnic, paradižnika in drobno sesekljan peteršilja in mete, pogosto tudi s čebulo in česnom, začinjeno z olivnim oljem, limoninim sokom in solj) fattoush (arabska solata s koščki pita kruha in ostalo zelenjavo v večjih kosih) in ostalimi specialitetami. Hrana je bila res odličnaaaa!!!! Vsi siti smo se odpravili še do mesta Harissa, najpomembnejšega libanonskega romarskega mesteca, kjer se nahaja veličastni bronasti kip Device Marije, težak več ko 15 ton, poznan tudi kot »Libanonska gospa«.
Ustavili smo se tudi na ogledu jamskih kompleksov znamenite jame Jeita. Najprej smo se z gondolo odpravili od parkirišča na vrh hriba, se sprehodili po ogrooomnih jamah, ter se nato še s čolnom odpeljali po čudoviti jamski reki. Večer je bil planiran pri Georgevi sestri ki živi na prekrasni panoramski lokaciji nad Bejrutom v bogatejšem predelu. Stanovanje z atrijem je ogromno. V atriju imajo nadstrešek pod katerim imajo gugalnik, sedežno poleg pa še dovolj prostora za ping pong, ki smo ga vsi igrali. Vsi so bili presenečeni nad mojim znanjem, saj sem vse po vrsti premagal hehehehehehe!!! Edini izven konurence je bil mož od Goergeve sestre, ki je imel odgovor na vsak moj še tako močan udarec! ;-))))
Sestra si je za Georgevo rojstnodnevno večerjo zamislila sushi in prosila Yuko in Hitomi, da ji proskočita na pomoč. Jaz sem za nekaj min zatisnil oči kr na gugalniku in ko sem se zbudil, nisem mogel verjeti svojim očem. Kot bi bil na kaki gala večerji. Miza je bila polna dobrot in bil sem že tudi pošteno lačen. Nazdravili smo Georgevemu rojstnemu dnevu in uživali ob odličnih dobrotah, ki so nam jih pripravile Mariana, Yuka in Hitomi.
Naslednji dan smo najprej potrebovali nekaj časa, da smo prišli k sebi po naporni noči, nato pa nas je George odpeljal do mesta Byblos, kjer deli s svojima staršema hišo na hribu s čudovitim razgledom na morje. Spoznali smo njegova starša in najmlajšo izmed treh sester. Vsi so bili zeloo prijazni in ustrežljivi. Ker sem bil čista koma sem samo padel dol in zaspal, ostali pa so odšli za 2 uri na plažo. Kasneje smo se odpeljali do starega dela Byblosa, mesteca, ki je svoje ime dobilo po grški besedici za papirus, saj naj bi ga od tu namreč izvažali v Grčijo. Mesto je pod zaščito Unesca. Ogledali smo si antične ostanke templjev, križarsko utrdbo, srednjeveško obzidje mesta, živopisno staro mestno jedro ter živahen bazar.
Zadnji dan smo se odpravili v gorsko mesto Zahle, kjer je še danes videti sneg. Zahle je tretje največje libanonsko mesto za Bejrutom in Tripolijem in je oddaljen 55km vzhodno od Bejruta. Za tiste, ki niste vedeli ima Libanon tudi odlična zimska središča in menda razmišljajo, da bi leta 2018 kandidirali za prireditelja Zimskih olimpijskih iger. Ustavili smo se pri Georgevi babici, ki ima ribjo restavracijo in si privoščili okusno tradicionalno libanonsko kosilo. Z nami je šla tudi Georgeva mami, tako da nas je bilo v avtu zopet 7! ;-))) To za Libanon sploh ni nič čudnega. Večer prej nas je bilo v avtu 8, pa smo se ustavili na sladoledu poleg 2 policijskih avtomobilov in Yuka in Hitomi sta celo prosile policiste, da se slikajo z nami!!!! hehehehehe a si predstavljate, da bi to naredili v Sloveniji!?!?!? Sej bi nas dal v zapor, če bi se nas 8 vozilo v enem avtomobilu! ;-)))) Skratka po obisku mesta Zahle ssva se z Yuko poslovila od celotne družine in George naju je s prijateljem odpeljal na letališče, kjer smo se s težkim srcem poslovili, saj je imel George dopust še naslednjih 10 dni, ki jih bo lahko preživel s svojo družino.
Jaz sem imel sicer še 4 dni off, zato sem se naslednje jutro odpravil naprej še v Madrid na obisk k prijatelju. Na poti nazaj iz Bejruta se nama je na letu z Yuko zgodilo nekaj neverjetnega. Let je potekal brez problemov, z Yuko sva se hecala, smejala, gledala filme, spala, na koncu leta pa pride do naju stevardesa in mi reče, da purser (glavni) želi govoriti z mano. Grem nazaj v zadnjo kuhinjo in mi purser reče, da se je nekdo od potnikov pritožil, da sem mu vrgel ovitek od slušalk na glavo, medtem ko je spal! Haloooooooo a se hecaš, sem mu rekel?!?! Menda je zahteval od purserja, da pokliče policijo ob pristanku! !!!! Purser seveda tega ni storil. Prosil sem ga, če gre z mano do mojega sedeža in mu pokazal svoj ovitek od slušalk, ki sem ga imel še hvala bogu na svojem sedežu, ravno tako pa tudi od Yuke. Ovitek je pokazal tipu, vendar je ta rekel, da sem vse to zrežiral!!!! PACIENT!!!!! Skoraj sem ga udaril, pa me je Yuka držala nazaj! Po pristanku mi je purser rekel, da bo napisal poročilo, da je našel oba ovitka od naju in me podprl v primeru, da me kličejo iz managementa in zahtevajo pojasnilo. Kr nekiiiiiiiii!!! Sem mislil, da sanjam!
No takole je bilo pa v Libanonu:
 |
| na avtobusu proti letalu, čist zalimani vsi |
 |
| znamenita skala ob obali Bejruta |
 |
| celotna druščina |
 |
| s čolničkom smo se popeljali naokoli |
 |
| (od leve) George, Alex in Kiru |
 |
| pogled na Bejrut iz morja |
 |
| popeljali smo se tudi skozi tunel |
 |
| 4-peresna deteljica ;-)) |
 |
| Libanonska zastavo |
 |
| Čudovit pogled na Bejrut |
 |
| Zabavna druščina na ogledu mesta |
 |
| postanek za okusno arabsko kosilo |
 |
| humus, tabuleh, fatuš,njamiii |
 |
| Znameniti kip device Marije |
 |
| v avtu nas je bilo najprej 6, 7,na koncu 8 |
 |
| sushi večerja pri Georgevi sestri |
 |
| Odhod na ogled izpred Georgeve hiše |
 |
| Ogled ostankov gradu Byblos |
 |
| Celotna druščina |
 |
| antični kipi hehehehe!!! |
 |
| Byblos |
 |
| sprehod po ulicah starega Byblosa |
 |
| Dokaz da nas je v avtu lahko 8!!!! ;-) |
 |
| Z Georgevo sestro in mamo |
 |
| še izlet v gosrko vasico Zahle (še sneg) |
 |
| odlično kosilo pri babici |
 |
| Z Yuko sva se morala žal posloviti |
Po Libanonu je Yuka imela Dallas, jaz pa še 4 dni off, ki sem jih preživel v Madridu. Zjeban še od Libanona in neprespan sem po 7 urah v ledeno mrzlem avionu prispel v Madrid z vročino. Dva dni sem preživel v postelji, zadnje dva dni pa sem lahko šel malo na sprehod po mestu. Vreme je bilo odlično in resnično mi je bilo žal, da sem prva dva dni preležal, ampak očitno je bilo vsega preveč! Jah kaj čmo, nism več 20 let star, a ne?!!? ;-))) Včeraj zjutraj sem pa priletel iz New Yorka, ki je bil zelo naporn, saj je bil business class poln v obe smeri. V New Yorku je bilo oblačno, zato sem najprej počival v sobi, zvečer pa sem se s prijateljem, ki živi v New Yorku odpravil na večerjo in pijačo v bližnji lokal.
To bi bilo na "kratko" o moji 14 dnevni avanturi z Yuko, ki je sedaj na zasluženem dopustu na Japonskem. Jaz sem pa dobil urnik za drug mesec in sicer letim na kar nekaj novih destinacij, poleg tega pa dobim obiske iz Slovenije yuhuhu!!!! Letim v Glasgow, Accro (Gana), Zambija, Zimbabwe in Milano.
Upam, da blog ni bil predolg, in da ga boste vseeno prebrali v celoti. V bodoče pa bom poskusil bolj redno pisati,da ne bo potrebno tako veliko napisati in tudi branje bo krajše in bolj zabavno! ;-))
Lepo se imejte in oglaste se kaj!
Papa
Andrej
