Ciao!
Nisem mogel verjet svojim očem, ko sem danes ponoči zaključeval z duty free-jem na letu iz Cape Towna in izpolnjeval datum na obrazcu. Piše se 12.12.2012 hehehehe! Tak okrogel datum se je zgodil zadnjič v tem tisočletju!!!! ;-))
No in ravno zaradi datuma (pa tudi malo, ker bi se moral učiti za izpit za SFS-a, pa se mi ne da), sem se odločil, da vam napišem par vrstic, kako je bilo v Barceloni prejšnji četrtek, ko sem se srečal z Ano in kako sem preživel layover na eni mojih najljubših destinacij v Cape Town-u, Južna Afrika.
Barcelone sem se neizmerno veselil, saj je bilo veliko naključje, da je ravno isti dan v Barcelono iz Ljubljane priletela tudi Ana, saj je bila namenjena na Lambada Zouk festival, ki se je odvijal cel vikend v Lloret de Maru. In ker je priletela v četrtek, en dan pred festivalom in še iskala prenočitev v Barceloni, sem ji ponudil, da jo gostim v našem hotelu, brezplačno seveda, saj nam ni potrebno plačevati sobe! ;-) Pa ne le to, na letu je bila tudi njena cimra, s katero sta skupaj živeli v Dubaju, Vanessa iz Uruguaja, ki prav tako dela v business classu! Kakšno naključje!!!!! ;-)))) Če bi se menili, ne bi uspeli dobiti leta na ta dan in skupaj z Vanesso!
V Barceloni pa stanuje tudi prijateljica Janja, ki je nisem videl že celo večnost in dogovorjena sva bila, da skupaj preživiva popoldan, saj je Ana prispela v Barso šele ob 8h zvečer. Janja me je peljala po očarljivih ozkih ulicah gotske četrti do Mare Magnuma, kjer sva si privoščila okusno kosilo, nato pa sva po La Rambli sprehodila do simpatičnega trga, kjer se nahaja ogromen maček (po špa. el gato), ki ga je mestu podaril kolumbijski umetnik Fernando Botero. Tam sva si privoščila pivo in vročo čokolado, ter se počasi sprehodila nazaj do metroja, s katerim sem se vrnil nazaj v hotel. Nastanjeni smo v hotelu AC Barcelona Forum, v novejšem predelu Barcelone, imenovanem Forum, tik ob plaži, kamor zahajajo domačini predvem julija in avgusta, ko se v poletni vročini želijo ohladiti v Mediteranskem morju.
Ko sem se vrnil nazaj v hotel, sem se odpravil še čez cesto v ogromen shopping mall in se sprehodil do Zare, kjer sem si kooončno kupil lep črn zimski pulover, ki je bil znižan iz 50 EUR na 35 EUR!;-) Ura je bila že pol osmih, Ano pa sem pričakoval v hotelu šele okoli 10h, tako da sem upal, da bom vsaj 2 uri spal, preden uspe priti iz letališča do našega hotela. No že čez dobro uro pa mi je v sobi zazvonil telefon in ko sem se oglasil najprej sploh nisem vedel, s kom govorim hehehe! Šele čez par sekund sem ugotovil, da me kliče Ana iz recepcije, saj si je zaklenila telefon in ni mogla preveriti št. sobe, ki sem ji jo poslal po SMS-u! ;-))))) No kasneje smo to uredili, saj smo z mojim slo.tel poklicali Simobil, in ta ji je povedal PUK kodo, s katero je odklenila telefon hehehehe!
Potrkala sva na Vanessina vrata, ki so bila poleg mojih in okoli 22:30 smo se z metrojem odpravili na salsa žur v klub Antilla. Počasi sem se zbudil in ko smo ob 23:00 prispeli do kluba, sploh še ni bil odprt. V Barceloni se namreč vse začenja šele okoli polnoči ali enih ponoči hehehe! Šli smo na krajši sprehod okoli kluba, slučajno naleteli na Anino "kmetijo" (po mojem je čez dan trgovinica s sadjem in zelenjavo), ki je bila ob tej pozni nočni uri že zaprta in ko smo se vrnili nazaj, je bil klub že odprt. Počasi so se začeli nabirati ljudje in okoli 1h ponoči je bil klub poln navdušencev salse. Ana je itak veliiika ljubiteljica salse, saj jo v Ljubljani tudi poučuje. Če bi jo kdo rad spoznal, naj gre v ljubljansko Bubo, kjer uči salso s svojim soplesalcem! ;-)
Okoli 2h ponoči smo se počasi odpravili nazaj v hotel, saj sem komaj stal! ;-) Naslednje jutro sva se z Ano odpravila na enourni sprehod za hotelom po plaži, saj je bilo vreme sončno in kot nalašč za jutranji sprehod. Nadoknadila sva vse zamujeno in se updejtala z vsemi informacijami, saj se sedaj ne slišiva več tako pogosto, kot prej ko je Ana še stanovala v Dubaju, sva pa ugotovila, da se sedaj morda še več vidiva, kot pa prej, saj sem bil jaz skoraj vsak mesec doma hehehe! Pa čez 10 dni namreč spet pridem, saj bom doma preživel Božične praznike in z Ano se bova zopet videla! Ko smo se poslavljali v recepciji od Ane, smo srečali ekipo, ki je ravno priletela v Barso in Ana je poznala vsaj 3 iz ekipe, vključno s pilotom iz Srbije! ;-)) Se mi zdi, da jo je kar malo stisnilo, ker ni mogla z nami na letalo, meni bi bilo pa itaq the best, če bi letela z nami nazaj v Dubaj! ;-))) Tako pa se je po našem odhodu na letališče sama odpravila na krajši ogled Barcelone, kasneje pa z avtobusom v Lloret de Mar na Lambada Zouk festival, ki je potekal od petka do nedelje. Takole je pa vse skupaj izgledalo še v sliki:
 |
| Palača Reial Major |
 |
| El gato (prevod: maček) |
 |
| Anina kmetija sredi Barse ;-))) |
 |
| Z Ano in Vanesso |
 |
| v salsa klubu Antilla |
 |
| super smo se imeli! ;-) |
 |
| pred klubom nas je pozdravil črn Božiček |
 |
| jutranji sprehod po plaži |
 |
| vreme je bilo kot nalašč za sprehod |
 |
| bilo je prijetnih 10 stopnij |
 |
| nadoknadila sva vse zamujeno... |
 |
| ...in kmalu spet adijo! :-)) |
V ponedeljek zjutraj pa sem odletel v Južno Afriko, natančneje Cape Town, ki je bil od samega začetka letenja ena mojih najljubših destinacij. Če se spomnite bloga izpred 2 let, sem bil že takrat čisto navdušen nad Cape Town-om, ko smo se z ekipo odpravili na najbolj jugozahodni del Afrike na Rt dobrega upanja! ;-)
No tokrat smo se ob prihodu v hotel z ekipo dogovorili, da se odpravimo na Signal Hill, hrib ob mestu, od koder je čudovit razgled na sončni zahod. Trije so se odpravili v bližnjo trgovino z odličnim južnoafriškim vinom in kupili 3 litre belega, jaz pa sem sfehtal plastične kozarce v hotelski restavraciji. Ko smo prispeli na hrib se nam je odprl čudoviti pogled na cel Cape Town in neskončno modro morje. Sredi morja smo lahko v daljavi videli tudi otok Robben, kjer je Nelson Mandela preživel kar precejšnji del svoje zaporne kazni. Kot najbrž veste, je kasnejši predsednik Južne Afrike Nelson Mandela kar 27 let preživel v zaporu.
Mandela je bil eden vodilnih borcev proti apartheidu v Južnoafriški republiki, ki si je s svojim gverilskim delovanjem in sabotažami prislužil ugled herojskega borca za svobodo. Mladost je preživel v klanu plemena Thembu, pozneje pa je študiral pravo. V 50. letih 20. stoletja je postal aktivist Afriškega narodnega kongresa, ki se je zavzemal za enake pravice vseh državljanov ne glede na raso. Leta 1962 so ga zaradi delovanja v oboroženem krilu Afriškega narodnega kongresa zaprli, kazen pa leta 1964 podaljšali v doživljenjsko. Zaradi pritiska in tujine je tedanji južnoafriški predsednik Frederik Willem de Klerk februarja 1990 Mandelo izpustil, kar je obema prislužilo Nobelovo nagrado za mir za leto 1993. Maja 1994 je bil izvoljen za predsednika države. Po izteku mandata leta 1999 je ostal dejaven v prizadevanjih za svetovni mir in v boju proti AIDSu. Če spremljate aktualne novice ste namreč zasledili, da v 94 letu starosti boleha za pljučnico in je trenutno nastanjen v vojaški bolnici v Pretoriji. Vsi lokalni časopisi trenutno polnijo svoje strani s zdravstvenim stanjem Nelsona Mandele, saj je namreč še vedno priljubljen med domačini.
Skratka, na hribu Signal smo odprli vinček in ker nisem pil že skoraj dve leti, sem bil po 2 kozarčkih že kar zgovoren hehehehe!!! ;-))) Pogled na sončni zahod je bil res romantičen in naredili smo si kar manjši piknik! ;-) Redko se zgodi, da se nas toliko dogovori za izlet in tokrat se nas je nabralo celo devet. Taksist nas je počakal na hribu in po zahodu smo se spustili v simpatični predel mesta imenovan Camps Bay, kamor smo se odpravili na večerjo. In kot zanalašč, nas je ogovoril nek tip in nas vabil v svojo restavracijo z odlično morsko hrano. In ko sem ga vprašal od kod je, nisem mogel verjeti svojim ušesom, ko je rekel, da je iz Srbije hehehehehe!!! Takoj sva se dogovorila, da nam je šenkal eno steklenico odličnega južnoafriškega belega vina in tudi morska hrana, ki smo si jo privoščili je bila sveža, dobra in tudi porcije so bile ogromne! Večer je bil res nepozaben in okoli 22:30 smo se vrnili nazaj v hotel s taksijem, ki ga je vozil kdo drug kot še en Srb Saša hehehe. Sem vzel njegovo vizitko za naslednjič, ko bom potreboval taksi! Naslednje jutro se je večina ekipe odpravila na izlet, ki sem ga jaz že opravil prvič, ko sem bil v Cape Town-u, tako da sem se najprej fajn naspal, nato pa peš odpravil do 15 min oddaljenega nakupovalnega centra Victora Warf na odlično morsko kosilo v restavracijo Ocean Basket. Sit in zopet zaspan, sem se počaaasi odpravil nazaj v hotel, kjer sem še malo zadremal pred 9 urnim poletom nazaj v Dubaj, kjer smo pristali malo pred 6.uro zjutraj. Takole pa je pa izgledalo v Cape Town-u:
 |
| celotna ekipa na poti na hrib Signal |
 |
| pogled na otok Robben |
 |
| ekipa in Table Mountain v ozadju |
 |
| jst res ne bi smel pit vina! ;-) |
 |
| vsem se je smejalo,meni še posebi |
 |
| piknik ob sončnem zahodu |
 |
| sonce je zahajalo... |
 |
| mi pa smo se zabavali ob kozarčku rujnega |
 |
| pogled na sončni zahod je bil fenomenalen |
 |
| takole zgleda zahod v Južni Afriki |
 |
| Elizaveta iz Grčije v mojem objemu ;-) |
 |
| simpatični Camps Bay, kjer smo večerjali |
 |
| Okusna morska večerja |
 |
| naslednji dan na sprehodu |
 |
| 4 prejemniki nobelove nagrade za mir |
 |
| ideja za recikliranje coca colinih gajbic |
 |
| pogled na Table Mountain iz pristanišča |
 |
| Clock Tower |
 |
| Božično drevo pred nakupovalnim centrom |
 |
| mnjamiii morsko kosilo |
 |
| razgledno kolo v pristanišču |
 |
| znameniti nogometni stadion v Cape Townu |
No to je to, kar se je zanimivega dogajalo na zadnjih dveh layoverjih. Še vedno pa sem vam dolžan pokazati par fotk iz dopusta v Sloveniji z Renato in s staršema v Dubaju! Obljubim, da v naslednjem blogu. Zdej se grem pa mal učit, ker se ne bi rad osramotil na izpitu za SFS-a tam pred vsemi! Grem pogledat in če mi rata, bom napredoval kmalu, če ne pa naslednjič, ko se prijavim! ;-)))
Lepo se imejte in držite pesti v nedeljo 16.12.! Potem pa se kmalu vidimooooo! ;-)
Papa
Andrej
