VISITORS:

torek, 25. oktober 2011

Emirates ponovno v Sloveniji!!!!!!!!!!!!!!!

Hej,

sej ne morem verjet...spet prihajajo v Ljubljano! ;-))))

Očitno smo naredili res dober vtis! Poleg nas 5-ih ki smo že v Dubaju, dobimo okrepitev konec leta in sicer prihaja 5 novih Slovencev! Poleg tega pa Emirates Airlines zopet prihajajo v Ljubljano, tako da vsi ki ste zainteresirani potovati po svetu in spoznati ogroooomno ljudi iz celega sveta, obvezno poskusit!!!!!!

Tukaj pa je njihov oglas, ki ga lahko najdete tudi na:
http://www.mojedelo.com/letalsko-osebje-mz/d-108032

Opis delovnega mesta:
Letalsko osebje

Kdaj ste se nazadnje veselili, da greste v službo?
Lahko se, če postanete del našega mednarodnega osebja na letalu.

Sedež imamo v Dubaju, svetovljanskem mestu, ki je hitro zrastlo v svetovni turistični in gospodarski center, ki lahko vsakomur nekaj ponudi.

Letalska družba Emirates, ki je prejela že številne nagrade, je zelo moderno, s hitrorastočo floto letal za medcelinske lete, znamke Airbus in Boeing. Trenutno naša letala letijo na več kot 100 destinacijah v Evropi, na Bližnjem Vzhodu, na Daljnem Vzhodu, Aziji, Afriki, Avstraliji, Novi Zelandiji in Ameriki. Ponosni smo na naše storitve na najvišji kakovostni ravni, za katere skrbi naše usposobljeno mednarodno osebje iz več kot 130 držav.

Trenutno iščemo izjemne ljudi, ki želijo razvijati svojo kariero in biti del hitrorastočega podjetja. Naša ekipa kadrovikov opravlja razgovore s kandidati po številnih državah po svetu.

Če vas zanima ‘Mednarodni stil življenja’ in želite biti del nagrajenega tima, se prijavite preko spleta ali osebno in izkoristite to izjemno priložnost. Sestanite se z našimi kadroviki, ki iščejo potencialne kandidate, ki bi se pridružili naši večkulturni in dinamični ekipi v Dubaju:

Mesto: Grand Hotel Union d.d., Miklošičeva ulica 1, 1000 Ljubljana
Datum: 26. November 2011
Čas: 9:00

Vsi tisti, ki ste me zasliševali imate sedaj priložnost, da poskusite svojo srečo!;-)))
Upam, da se vidimo v Dubaju!

Srečnooooooooooooooo!!!
Andrej

torek, 18. oktober 2011

Sanjski Mauricius...drugič!!!!!!!!!!!!

Hello!
zdej se pa oglašam kar iz Slovenije hehehehe!!!;-))) Lepo je blo videt vse tiste, s katerimi sem se uspel videt v teh nekaj dneh, z ostalimi se pa vidim v veselem decembru, ko pridem na kuhanca! :-)))
Spraševali ste me, kako sem se imel na Mauriciusu? Sanjskoooooooooooooo!!!! Imel sem 35 urni layover kar je pomenilo, da smo imeli en dan in pol za raziskovanje otoka! Let je bil ob 3h zjutraj, tako da nisem nič spal pred letom. Šel sem celo na tenis ob 21h, da se bom ja zmatral in sladko zaspal vsaj za 2 uri, vendar nisem mogel. Dosegel sem ravno nasproten učinek s tenisom in bil buden vse do leta! Let je bil dolg 6 ur in po 4 urah se mi je že pošteno začelo spati...komaj sem zdržal do pristanka. Po prihodu v hotel, ki se nahaja sredi otoka, sem se samo zavalil v posteljo in spal do 18h, nato pa sem se s pilotom, kopilotom in 3 stevardi odpravil s hotelskim busom do glavnega mesta Mauriciusa - Port Louis, kjer smo si privoščili okusno večerjo in se prijetno utrujeni in siti okoli 23h odpeljali nazaj v hotel. Spal sem kot dojenček! ;-))))

Že ob prihodu v hotel sem se z Adamom (USA), Chrisom (Kitajska) in Karen (Malta) dogovoril, da bomo naslednje jutro najeli avto in se popeljali po otoku, saj sem prejšnji Mauricius odšel na katamaran, sedaj pa sem hotel raziskati še kopno in plaže o katerih vsi govorijo v superlativih! ;-))) To je bila dogodivščina. Na Mauriciusu namreč vozijo po levi strani, poleg tega pa sem vozil avto z ročnim menjalnikom. Z desnico sem stalno butal v vrata, ko sem hotel prestavljati in namesto žmigavcev sem stalno vkljapljal brisalce!!!!! ;-))))))) Smeha, da te kap!!!! ;-)))))

Najprej smo se popeljali do skrajne severne točke otoka - Cap Malheureux (ne me spraševat, kako se to prebere ;-)))!!!!), ki slovi po prikupni mali cerkvici z rdečo streho, ki jo najdete na vseh fotografijah, ki predstavljajo ta rajski otok sredi Indijskega ocena. Od tod je čudovit razgled na otočke, ki se nahajajo okoli Mauriciusa.

Po foto-shootingu smo se peljali mimo kraja Grand Baie (Grand Bay), ki je znan predvsem po restavracijah, barih in nočnem življenju. Tu se je odvijala tudi britanska invazija na Ile France (kot so ga poimenovali Francozi) leta 1810. Francozi so priznali poraz pod pogojem, da naseljencem ostaneta zemlja, premoženje in francoski jezik. Ime otoka so Angleži preimenovali v današnje ime. Pod britansko oblastjo je bil vse do leta 1968, ko je postal samostojen. V skupnosti Commonwealth je ostal do leta 1992. Administrativno pa je razdeljen na 9 pokrajin. Ekonomija je v veliki meri odvisna od pridelave sladkorja, tekstilne industrije in turizma ter je tesno povezana s Francijo. Razvijajo se tudi druga področja gospodarstva. Sladkorni trs pokriva kar 90% vseh kmetijskih površin.

Odpeljali smo se do javne plaže Mon Choisy, ki je bila sanjskaaaaaaaaaaa!!! Bela peščena dolga plaža, niti ne tako obljudena, skratka primerno mesto za 2 urni postanek in uživanje na plaži! Privoščili smo si kokosovo vodo iz čisto svežega kokosa, ki so jih prodajali kar direktno iz tovornjaka za plažo. Poleg kokosa so nekateri prodajali čisto svež ananas, pa ogroooomne olive, razne cunje za na plažo, brisače,... Seveda se Andrej ni nič namazal in se rahlo opečen znašel v Sloveniji! ;-)))))

Skratka po 2 urnem sončenju in uživanju na plaži smo se odpeljali nazaj do Grand Baya, kjer smo si privoščili okusno morsko kosilo, se sprehodili do čudovetega templja, ki se nahaja v središču mesta ter se počasi odpravili proti hotelu, saj nas je čakala 1,5 urna vožnja nazaj. Wake up call je bil ob 19h, tako da smo se lahko še malo spočili pred 6 urnim letom nazaj v Dubaj, kjer smo pristali ob 4:30. Ob 8:30 pa sem imel že let proti Munchnu. Dobro da sem pred odhodom nazaj na letališče preveril stanje na Adrii!!!! Ugotovil sem namreč, da je Adria iz Munchna proti Ljubljani totalno zasedena, tako da sem moral tik pred zdajci spremeniti let in leteti na Frankfurt. Tukaj pa so se začele težave, saj sem imel za Adrio karto iz Munchna, jaz pa sem letel na Frankfurt. Po dooooolgem pregovarjanju so mi končno sprejeli letalsko karto in me 20 min pred letom spustili na letalo! Ufffff, sem se kar prešvical! Ampak glavno da je uspelo. Jutri pa letim nazaj v Dubaj. Prvič gresta z menoj tudi starša, ki bosta z mano v Dubaju preživela kar 3 tedne. Vmes imam sicer dva leta, vendar bomo kljub temu lahko zelo veliko skupaj, saj imam v začetku novembra dopust. Spodaj vam pošilajm še nekaj utrinkov iz Mauricusa in vam želim čim toplejšo jesen (men je to že zima tuki)  in se vidimo veselega decembra!

Ciao!
Andrej

Skrajna severna točka-Cap Malheureux
Pogled iz Cap Malheureuxa na otočke

Idilični Cap Malheureux
Sanjska plaža Mon Choisy

Foto shooting na Mon Choisy
S Karen in Chrisom

Voda je bla mrrrrrzla...
...ampak mi smo se mel lušno!!! :-))

Mmmm svež kokos!!!!
Čudovit tempelj sredi mesta

Tempelj v mestu Grand Bay
Okusno kosilo pred povratkom


torek, 11. oktober 2011

Iz Avstralije v Hong Kong

Ojla folk,
Kwa je zdej? A sploh tole kdo bere hehehehehe?!?!? Nič komentarjev...sploh ne vem, kaj se pri vas dogaja?!?! Na rtvslo.si sem videl, da mate sneg, tukaj so se pa temperature končno spustile pod 40 stopinj, tako da je ponoči celo prijetnih 30 stopinj in se lahko sprehajamo ob Creeku in gremo celo lahko na večerjo zunaj! ;-)))

Skratka, da vam na kratko obrazložim, kaj se mi je vse dogajalo zadnih 14 dni...28/09 bi moral letel v  Karachi (Pakistan) na turnaround, pa dan prej pogledam na urnik in ugotovim spremembo! Hvala bogu, da sem pogledal...sprememba je bila pozitivna, saj sem dobil let v Avstralijo in to ne samo 24 ur, temveč 52 urni layover! Yuhuhuhuhu, bil sem ful vesel, saj sem si že dolgo želel v Avstralijo, poleg tega pa sploh še nisem bil v Perthu, četrtem največjem avstralskem mestu. V Avstralijo letimo namreč z dvema tipoma aviona Boeing 777-300 (z 10 vrati) in Beoing 777-200 ( z 8 vrati), kjer sta potrebna 2 stevarda manj. In tako sva jaz in kolegica bila edina, ki sva ostala 52 ur, ostali so šli nazaj po 26 urah yuhuhuhu!!! ;-))))

Ekipa je bila simpatična, vse je bilo super na letu. Le en izmed potnikov je še pred vzletom bruhal kot pri norcih in namesto, da bi vzel vrečko za bruhanje, si je nastavil roke pred usta in letel v stranišče, po tleh pa puščal sledi bruhanja...skratka nagravžno...zakaj je to pomembno, vam bo jasno malce kasneje!

Ko smo prispeli v Perth je bila ura čez polnoč (v pa Dubaju 4 ure nazaj), tako da niti pod razno nisem bil zaspan. Kljub temu sem poskušal zaspati, saj sem želel naslednji dan na raziskovanje mesta. Ampak sem žal zaspal šele ob 6h zjutraj in zbudil ob 16h!!!!!!! Aaaaaaaaaaa ful sem bil jezen, ker sem prespal pol dneva, vendar sem se kljub temu odpravil na sprehod do centra. Hotel namreč stoji na čudoviti lokaciji direktno ob reki Swan (reka labodov). Ena izmed znamenitosti Pertha so namreč črni labodi, po katerih je reka tudi dobila ime.  Sprehodil sem se do vhoda v ogromen King's Park, vendar je bila že tema, tako da sem se obrnil in šel nazaj v hotel. Park leži na visokem hribu ob mestnem središču, do katerega vodijo stopnice (kakih 100 stopnic). Tam sem videl ogromno tekačev, ki so tekali gor in dol po teh stopnicah, kar se mi je zdelo zelo hecno in hkrati zanimivo. Namesto da bi tekli po parku, so laufali po tem stopnišču. Ne vem, če je ravno dobro za kolena...;-)))

Ko sem prišel nazaj v hotel, pa se je začelo...glavobol, slabost, bolečine v trebuhu, driska, tako mi je bilo slabo, da sem hotel na silo bruhati, ampak žal ni šlo...sploh nisem vedel, kaj se dogaja. Tako sem zaspal šele proti jutri in moj načrtovan izlet z vlakom v simpatično mestece Freemantle se žal ni uresničil. Zbudil sem se spet šele okoli 14h, šel v lekarno po tablete za drisko, po banane in se vozil naokoli z brezplačnim avtobusom CAT (Central Area Transit). Po samem centru Pertha namreč vozijo 3 linije CAT avtobusev (modra, rumena in rdeča) in se lahko zastonj voziš naokoli. Tako sem se tudi jaz vsedel na 2 liniji, da sem vsaj dobil občutek o mestu, ki je zelo čisto in zelo simpatično, vendar na trenutke lahko tudi zelo mirno in dolgočasno. ;-))) Drugače se mi pa dopade in upam, da ga bom še kdaj dobil!

Skratka, vzel sem dve tableti in stanje se mi je izboljšalo, tako da sem bil ponoči, ko smo imeli odhod, že zelo vredu. Ko sem prišel v recepcijo, sem videl novo ekipo, kolegico, ki je ravno tako ostala 52 ur v Perthu ter še eno našo bejbo iz prvega leta. Vprašal sem jo "Kaj pa ti tukaj delaš?", pa je rekla, da je klicala bolniško, ker naj bi se zastrupila s hrano!!!!! Haloooooooooo, jst sem imel tudi težave, sem ji rekel in skupaj sva hotela ugotoviti, kaj sva jedla oz kje bi se lahko zastrupila. Ampak jaz nisem nič naročeval v hotelu, ona pa ni nič jedla zunaj, tako da sva nekako zaključila, da je verjetno naključje, da sva imela oba istočasno težave. Let je bil prijeten, brez kakšnih posebnosti. ko pa sem pripel domov sem  odprl služben mail in videl šokanten mail od SFS-a iz leta v Perth. Na letu nazaj (na katerem mene ni bilo, ker sem tam ostal 52 ur), so namreč vsi v ekonomskem razredu razvili slabost, drisko, bruhanje in so komaj prispeli v Dubaj. Predstavljajte si 11 ur leta, postreči moraš ljudi, ti si pa nonstop v stranišču in bruhaš!?!!? Po mojem je moralo biti peklensko za celotno ekipo. Menda le ena iz ekipe ni zbolela, vsi ostali pa so bili bogi, vključno z SFS-om, ki je moral v Dubaju sredi noči, ko so pristali, poiskati zdravniško pomoč, kjer je ostal do jutra na infuziji. Grozaaaaaaaaaaa!!!!! Nato sem ga poklical in preveril kako je, ter mu povedal še svojo izkušnjo, da sem imel tudi sam težave v Perthu, vendar sem se do odhoda v Dubaj pocajtal. Nekako nisva našla vzroka za slabost vseh, saj se vsak jedel nekaj drugega, nato pa sva se spomnila potnika, ki je stalno bruhal pred nami in puščal sledi po tleh in se spraševala, če nas ni morda on nalezel z nečim, da smo potem vsi čez 24 ur razvili to bolezen. Bog ve....skratka, sedaj se vsi dobro počutimo in vse je ok! ;-)))) Spodaj pa še nekaj utrinkov iz Pertha:

Park za hotelom...
...ki leži ob reki Swan (labod)

center Pertha z visokimi nebotičniki
znameniti zvonik-ikona Pertha

zanimiva arhitektura v centru
Vladna dvorana v čudovitem parku

čisto blizu našega hotela
center Pertha



center Pertha
nakupovalna ulica

pogled na znameniti zvonik
koncertna dvorana ob našem hotelu



Po Perthu sem imel na urniku nekaj dni rezerve in na moje prijetno presenečenje so mi dodelili Hong Kong!!!! Yuhuhuhu še ena destinacija, kjer nisem še bil in to pomeni še en nov magnetek za moj hladilnik, ki je sedaj že čisto poln! Na vsakem layoverju namreč kupim magnetek in tako vem, na kolikih destinacijah sem že bil! Kdor pravilno odgovori, koliko magnetkov je na mojem hladilniku v tem trenutku, dobi enega iz moje naslednje destinacije! ;-)))

V Hong Kong smo prispeli v večernih urah, tako da sem šel samo v posteljo in naslednje jutro sem si privoščil odliiiiiiiiiiiiičen zajtrk v hotelski restavraciji. Zajtrk je bil celo za nas brezplačen, drugače ga moramo plačati v drugih hotelih. Zbudil sem se namreč že ob 6h zjutraj, tako da sem komaj čakal na 6:30, ko se odpre restavracija, saj sem bil zeloooo lačen! Z ostalimi smo se zmenili, da se dobimo ob 7h v restavraciji in da ob 8h odidemo v mesto, tako da sem bil jaz do njihovega prihoda že tako sit, da sem komaj dihal! ;-)))) Kljub temu sem še kar hodil po hrano, saj so imeli neskončno dolg bife z zelo dobrimi jedmi, mene so pa bile same oči!!!! Ob 8:30 smo se res odpravili proti centru in sicer z vlakom, ki nas je iz otoka, kjer se nahaja letališče in tudi naš hotel, popeljal najprej na celino in nato na otok, kjer se nahaja center Hong Kong-a.
Hong Kong sestavlja majhen polotok, ki na severu meji na preostanek Kitajske, ter 236 otokov v Južnem Kitajskem morju, od katerih je največji otok Lantau, drugi največji pa otok Hong Kong. Odločili smo se, da se povzpnemo na vrh Victoria, od koder je čudovit razgled na celotno mesto. Ko smo prispeli v mesto z vlakom, bi morali vzeti avtobus številka 15C, vendar ko smo kočno našli številko 15 in videli napis Peak (vrh) smo se kar hitro vkrcali. Cena avtobusa naj bi bila 9,80 HKD (cca. 1 EUR), vendar je šofer ponavljal "No change, no change" smo šli kar notri, brez da bi karkoli plačali. Tisti dan, naj bi bil tudi neki praznik in smo predvidevali, da je pa mogoče avtobus brezplačen, ker se ni noben oziral na to, da nismo plačali hehehehe!!!!;-)))) Mislili smo, da nas bo bus zapeljal le do vlaka oz do vzpenjače na vrh, pa smo na koncu ugotovili,  da smo vzeli avtobus čisto do samega vrha. Avtobus je bil dvonadstopen in na poti na vrh po zeloooo ozki cesti je bilo na trenutke zeloooo adrenalinsko! ;-)))) Ko smo prispeli na vrh smo se sprehodili naokoli, naredili nekaj čudovitih panoramskih fotografij, vendar je bilo vreme oblačno, tako da fotke niso ne vem kako lepe! :-( Nato smo zavili v Starbucks na kavo in se s taksijem odpeljali nazaj na železniško postajo ijn z vlakom nazaj do hotela. Bil sem tako utrujen, da sem že na vlaku zaspal. V hotelu sem se samo še zavalil v posteljo in zbudil za wake-up call.  Spodaj pa še nekaj utrinkov iz Hong Konga:

z vlakom v center Hong Konga
naša super ekipa

na avtobusni pred številko 15
na vrhu Victoria

oblačno vreme, vendar super razgled
videlo se je skoraj celo mesto

pogled iz vrha na center...
...in na temne oblake
super ekipa
panoramska fotka zlimana iz dveh

shopping center na vrhu
vzpenjača s katero se NISMO peljali

tkole me je pa zmanjkal na povratku
No tkole je zgledalo nekako zadnjih 14 dni, sedaj pa jutri zopet letim na Mauricius, čeprav ne zgleda obetavna vremenska napoved! :-((( Upam vseeno da bo vreme zdržalo in da bomo šli lahko zopet na katamaran in si privoščili okusno večerjo ob romantičnem sončnem zahodu! ;-)))) Iz Mauriciusa priletim v petek ob 4:30 zjutraj, ob 8:30 pa letim že domov in sicer via Munchen. Okoli 15h naj bi pristal v Ljubljani. Če ma kdo kaj časa za kavo naj se mi javi na mojo slovensko cifro, drugače se pa kaj oglas'te!


Lepo se imejte in lepo jesen vam želim (al je to že zima al kaj?!?!?!) hehehehe!

Andrej