Oblačni Mauricius

Čau družba,

evo spet se malo oglašam po 2 tednih! Takoj po novem letu sem sicer malce zbolel, ampak nisem bil na bolniški. Ko sem bil frej sem se cajtal doma, na letih pa sem pil čajčka in med! ;-) Tako sem se pocajtal, sedaj pa je Yuka nekaj staknila... predvčerajšnjim bi morala na Mauricius in se je tako slabo počutila med vkrcavanjem potnikov, da je šla do Purserja in mu povedala, da se ne počuti dobro. Ponjo so poslali avtobus in domov. Seveda je za to dobila absent (odsotna) na urniku in verjetno bo sledil tudi warning letter za 6 mesecev, kar pomeni, da v tem obdobju ne moreš napredovati.

Jaz sem bil kar priden v 2012, saj nisem bil nikoli bolan in tudi odsoten še nisem bil v svoji karieri pri Emiratih! Ampak se nikoli ne ve, kdaj bom kakšen ID pozabil doma ali pa kakšnega od dokumentov hehehe! Upam, da ne pred napredovanjem v SFS-a, ker se potem 6 mesecev ne morem prijavit za napredovanje!! ;-)))

Skratka pred 4 dnevi sem imel tudi jaz Mauricius. Vendar je sedaj deževno obdobje zaradi ciklona, ki se nahaja v bližini Mauriciusa, tako da je bilo vreme bolj en šit! Kljub temu se nas je kar 8 (!!!) takoj po prihodu v hotel zbralo v recepciji in najeli smo mini kombi in voznika za cel dan za cca. 80 EUR in se iz glavnega mesta Port Luis (kjer se nahaja naš hotel) odpravili proti jugu otoka. Na poti smo se ustavili najprej pri ugaslem vulkanskem kraterju Trou aux Cerfs, ki leži v samem središču otoka na 605m nadmorske višine. V širino meri 300 m , globok pa je 80 metrov. Ta vulkan naj bi bil tudi razlog na nastanek Mauriciusa. Po mnenju strokovnjakov naj bi "speči" vulkan lahko postal zopet aktiven kadarkoli v naslednjih 1000 letih. No mi nismo imeli te "sreče", da bi se začelo kaj kaditi iz njega, saj je ob našem obisku začelo rositi, tako da nisem naredil niti ene fotografije! :-(

Nato smo se peljali na sam jug otoka, kjer smo obiskali slapove Rochester. Na poti proti slapovem smo se peljali mimo čudovitih plantaž sladkornega trsa in tudi vreme se je počasi začelo izboljševati! Sladkorni trs namreč predstavlja največji delež izvoza na otoku. Slapovi so visoki cca. 10 m in imeli smo to priložnost, da smo lahko občudovali skok domačina iz samega vrha slapov.

neskončni nasadi sladkornega trsa

slapovi Rochester

no jst ne bi skoču dol hehehe

Po slapovih nas je naš šofer peljal do mesta Gris Gris s čudovitim razgledom na peščeno plažo. Imeli smo krajši postanek za fotografiranje, saj smo bili namenjeni na jugovzhodni del otoka, ki se imenuje Blue Bay.

Gris gris

Z indijko Shvetha in italijanom Luco

Komaj smo čakali da se damo nekam na lepo plažo, vendar smo bili vsi neprijetno presenečeni, ko smo se po skoraj uri vožnje ustavili na javni plaži Blue Bay-a. Plaža je bila polna indijcev, mi pa smo pričakovali dolgo peščeno plažo, na kateri bi sami uživali in se predajali sončnim žarkom, ki so začeli kukati izza oblakov! Grrrrrrr vsi jezni smo se odločili, da tukaj pa ne bomo in se odpeljali po vzhodni strani otoka na sever in iskali kakšno lepo plažo. Na žalost jo nismo našli in se okoli 19h vrnili v hotel. Jaz sem bil taka koma, da sem celo pot prespal, saj smo imeli let ob 3h zjutraj in od takrat nisem zatisnil oči.

Ko smo prispeli v hotel sem se samo zavalil v posteljo in se nisem premaknil do 6h zjutraj naslednji dan. Odpravil sem se na zajtrk in kasneje še v mesto na kosilo ter na lokalno tržnico, kjer sem si kupil čisto pravi sveži mango, banane in mandarine. Pogrešam sadje z okusom po sadju, saj je v Dubaju vse tako špricano, da včasih sploh ne veš, katero sadje ješ! ;-)))

pogled iz moje sobe

pogled na hotel iz morja

Vreme je bilo bistveno boljše kod dan prej. Sonce se je že konkretno začelo kazati med oblaki in med obiskom mesta, me je kar zapeklo v faco! ;-)) Ob 16h smo se odpravili proti letališču in nazaj v Dubaj!

Danes ponoči sem letel v Oman (Muscat), jutri popoldan letim v Kuwait, nato sem 2 dni off in težko pričakovani let v Zambijo/Zimbabve. To je tudi edina destinacija, od koder mi ni uspelo prinesti magneta za na hladilnik, tako da upam, da bom imel tokrat več sreče hehehe! Nato pa priletim spet malo domov na dopust. Slišal sem, da je zapadlo nekaj snega, tako da sem si po dolgem času spet zaželel na smuči. Če bi se mi kdo rad pridružil, ste seveda dobrodošli. Razmišljal sem, da bi se odpravil za kak dan na Vogel, Krvavec, Roglo, ... Kakšen namig kam in kateri dan v tednu?

To bi bilo zaenkrat to! Upam, da nisem bil predolg! Lepo se imejte in oglaste se kaj!

Papa
Andrej

Novo leto na letalu v Indijo

Ho ho ho, HAPPY NEW YEAR!!!! ;-))))

Evo me nazaj v Dubaju. Za praznike oz. čez Božič sem se razvajal doma, sedaj pa že veselo letam po zraku. 31.decembra zjutraj sem priletel nazaj iz Slovenije, šel za 8 ur spat, ob 20h pa sem bil že na poti proti letališču. Ob 22:30 sem imel namreč let v Indijo, natančneje v Bombay! ;-)) Yuhuhu prvič v življenju bom novo leto preživel na letalu.

Let je minil brez posebnosti. Na listke papirja sem napisal HAPPY NEW YEAR in jih obesil na steno, da smo imeli vsaj malo občutka, da prihaja novo leto. Potnike sem spraševal, če jim je všeč moja kreacija in vsi so se samo smejali in kimali po indijsko hehehe!!! ;-))))

 

 

Moram priznati, da mi je kar dogajalo na letu. Tja grede smo imeli le 12 potnikov, nazaj pa polno, ampak so hvala bogu vsi samo spali, tako da ni bilo pretiranega dela! ;-))) To je bilo moje novo leto. Hvala za vseeee čestitke, ki ste mi jih poslali na slovenski telefon in ne zamerit, če nisem vsem odgovoril! Tukaj vam odgovarjam HVALA in želim tudi vam vse naj naj v novem letu 2013, predvem pa veliko prijaznih nasmehov in majnih pozornosti! ;-)

 

Drugače sem vam dolžan še fotoreportažo iz obiska mojih staršev v Dubaju. Prišla sta namreč z mano iz Slovenije 11.11. in ostala do 22.11, ko sem ju peljal nazaj domov. Uspel sem zamenjati let in dobil Benetke, tako da sta bila na mojem letu. Na letališču sem spet najel avto in ju peljal domov.

 

En dan sem ju peljal na goro Hafeet. Jebel Hafeet (Jebel pomeni gora po arabsko) leži v Združenih arabskih emiratih na obrobju Al Aina v emiratu Abu Dhabi. Del gore se dejansko dotika meje s sosednjo državo Oman. Gora se dviga 1249 metrov in ponuja izjemen razgled na mesto. Jebel Hafeet je bil pomemben mejnik v zgodovini tega območja, danes pa je sodobna turistična atrakcija, ki privablja ogromno turistov in domačinov vsako leto. Skozi Jebel Hafeet se vije tudi obsežen naravni jamski sistem.

Ob vznožju Jabal Hafeet-a leži zelena oaza Mubazarrah, dobro razvita turistična atrakcija. Na zeleni Mubazarrah so toplovodni vrelci oblikovali jezero, kjer se lahko obiskovalci vozijo z najetimi čolnički. Plavalni bazeni in jacuzziji so razpršeni po vsej oazi. Jebel Hafeet je tudi dom za številne živali, med drugim tudi za netopirje, lisice, kače, itd

To je pogosto napačno označen najvišjo goro Združenih Arabskih Emiratov (kot je zagotovo najbolj znan); ta čast, dejansko pripada neimenovani cca. 1910 m visokemu hribčku na meji z Omanom. Najvišji imenovan vrh v Združenih Arabskih Emiratih pa je Jabal Yibir, visok "neverjetnih" 1.527 m.

Cesta na goro Hafeet je dolga 11,7 km in se dvigne 1219 m visoko. Z 21.ovinki in tremi pasovi (2 za gor in eden za dol) je bila imenenovana za najmogočnejšo cesto na svetu na spletni strani Edmunds.com. Cesta se konča na parkirišču s hotelom in palačo, ki pripada glavnemu šejku države.  Če si je kdo ogledal film RACE (Bollywoodski film indijskega izvora), je lahko opazoval, kako so se glavni akterji podili po tej cesti. Cesto je zgradilo podjetje Strabag International iz Kölna v Nemčiji.

Cesta na goro Hafeet pa je velik izziv tudi za kolesarje, ki pogosto prihajajo sem na treninge. Jebel Hafeet Mercure Challenge je letno cestno tekmovanje, ki se odvija vsako leto v januarju. Domači in mednarodni tekmovalci skušajo v najkrajšem možnem času prekolesarit v povprečju 8% klanec! Jst bi po 10m izdihnil!!! ;-)))

 

Kasneje smo se spustili v mesto Al Ain in si ogledali še muzej oziroma bivše prebivališče pokojnega Sheikh Zayeda v centru Al Ain-a, ki je bil preurejen v muzej in odprt za javnost v letu 2001. Ne samo, da ponuja vpogled v življenje Sheikh Zayed, temveč tudi v samo kulturo države in njen razvoj. Takole je vse tole izgledalo:

 

na poti na goro Hafeet - zadaj se vije cesta

hotel Mercure pod vrhom gore

čudovit pogled na sončen zahod iz hotela

muzejska nekdanja hiša šejka Zayeda

tkole so pa včasih kuhal hehehe

 

Naslednji dan smo se skupaj še s cimrom Tilnom, Yuko in Renato odpravili v Burj Al Arab, luksuzen hotel v Dubaju, ki je bil včasih s svojo višino 321 m četrti najvišji hotel na svetu. Burj Al Arab stoji na umetnem otoku 280 m od plaže Jumeirah in je povezan s kopnim z zasebnim mostom. Oblika konstrukcije je zasnovana tako, da spominja, na jadro ladje. Velikokrat ga navajajo, kot edinega s 7 zvezdicami na svetu. V naprej sem rezerviral mizo za 6 v Skyview baru v 27. nadstropju hotela in zagarantiral, da bomo porabili najmanj 50 EUR na osebo (kar sploh ni težko, saj so cene kar zasoljene). Kako ne bi bile, saj smo bili v hotelu s 7 zvezdicami hehehe! ,-))) Ko smo prišli do rampe, smo morali pozati potrdilo o rezervaciji, da so nas sploh spustili čez most, nato pa te pričakajo pred vhodom, kjer jim predaš ključe avtomobila, da ga lahko parkirajo, ti pa se lahko podaš v notranjost hotela, ki ga seveda vsak občuduje z odprtimi usti. ;-)))) Najprej smo naredili nekaj posnetkov spodaj pri recepciji, nato pa smo se podali po tekočih stopnicah v 1 nadstropje, od koder smo se prav s posebnim dvigalom, iz katerega se vidi ven odpeljali v 27. nadstropje v bar. Tam so nas pričakale nasmejane filipinke, ki so nas pospremile do naše mize. Naročili smo si coctaile in nekja za prigriznit in kaj kmalu nabrali 50 EUR na osebo hehehe! Takole je izgledalo:

Jumeirah beach hotel blizu Burj Al Araba

družinska fotka v recepciji

cela ekipa

ogromen akvarij

to naj bi bila kao recepcija?!?! ;-))

z mami v recepciji

pred skakajočimi fontanami

čudovit pogled proti 1.nadstropju



to pa vidiš, če pogledaš navzgor

v 1.nadstropju pred dvigalom

v Skyview baru

Renata se je spedenala u nulo

mami pred vhodom na čiku

imeli smo čudovit pogled na cel Dubaj

tkole pa izgleda vhod v bar - poln enih čipov

 

Zadnji dan smo odšli na Mamzar plažo in si naredili tradicionalni piknik, kot tudi lansko leto hehehe! Še Renata in Tilen sta se nam pridružila, tako da je bilo prav lušno! Dočakali smo sončni zahod in se naslednji dan zjutraj odpravili proti Sloveniji. V uniformi sem ju pospremil na Terminal 3, kjer sem jima pomagal pri čekiranju na let ter se z metrojem odpravil na naš sedež, ki je le eno postajo oddaljen od Terminala.

 

 

Sedaj pa pobiram predloge, kam na dopust konec januarja. V ožjem izboru so Zanzibar, Brazilija in New York, če imate pa vi  kakšno boljšo idejo pa prosim na dan z njo! ;-)))))

 

Lepo se imejte in še enkrat vse dobro v letu 2013!

 

Se kmalu spet tipkamo!

 

Papa

Andrej