Lizbona - mesto, ki me je začaralo!!!! ;-)

Alo,
no evo, kot sem vam obljubil vam pošiljam še utrinke iz Lizbone. Od 9.7.-12.7. sem dobil namreč 5 prostih dni in odločil sem se, da jih izkoristim za obisk portugalske prestolnice - Lizbone! Lisboa, kot jo kličejo Portugalci me je že od nekdaj privlačila in ker so Emirati 9/7 dnevno začeli leteli v Lizbono direktno iz Dubaja sem se odločil, da je prišel čas, da jo obiščem.

Tja nisem letel direktno, ker je bil let precej poln (saj je bil prvi), tako da sem letel z Emirati do Madrida ter z Iberio do Lizbone, nazaj grede pa so bili Emirati prazni, tako da sem dvignil vsa naslonjala za roke in se lepo zleknil na 4 zadnje sedeže, zadrnjohal in kot bi mignil sem bil nazaj v Dubaju!;-)))

Ampak gremo lepo počasi... v Lizboni bi moral pristati ob 16h, vendar smo zaradi tehnične napake imeli uro in pol zamude. Vreme ob pristanku je bilo čudovito...modro nebo (kot ga v Dubaju poleti skoraj ne vidiš) in rahel vetrič iz Atlantskega oceana. Temperatura je bila prijetnih 27 stopinj, precej manj, kot pa trenutno v Dubaju, kjer imamo okoli 48 stopinj čez dan. Lizbona je ena od toplejših evropskih prestolnic. Pomlad in poletje sta po navadi zelo topla – temperature julija in avgusta pogosto presežejo 30 °C, redko tudi 40 °C. Jesen in zima sta praviloma deževna in vetrovna, čeprav sončni dnevi niso redki. Temperature redko padejo pod 5 °C, povprečno so okoli 10 °C. Lizbonsko podnebje je klasificirano kot atlantsko-mediteransko.

Na letališču sem vzel AeroBus, ki ima 2 liniji in vozi na vse konce Lizbone. Jaz sem vzel linijo št.1 (cena: 3,5 EUR) in se peljal do avenije Liberdade (cca. 15 min), v bližini katere se je nahajal moj hotel Ibis. Za 3 noči + zajtrk sem odštel 214 EUR, kar se mi je zdela poštena cena, glede na to, da sem živel v samem centru Lizbone. Najprej sem naredil orientacijski sprehod okoli hotela, potem pa se podal v enega najvišjih predelov centra Bairro Alto (kar pomeni Visoka četrt). Ogroooomno stopnic (sredi katerih imajo restavracije postavljene kar svoje mize in stole) in klancev, preden sem dosegel vrh hriba, od koder se mi je odprl čudovit razgled na mesto. Staro središče je zgrajeno na sedmih gričih, zato so nekatere ceste prestrme za motorna vozila; mestu služijo tri vzpenjače in javno dvigalo. Zahodna stran mesta v veliki večini spada pod naravni park Monsato, enega največjih urbanih parkov na svetu. Vzpenjače so začele obratovati že leta 1885. Med orientacijskim sprehodom sem šel mimo vzpenjače Gloria (Elevador da Gloria), ki povezuje trg Restauradores z Bairoo Altom. Sprva je  le-ta obratovala na vodo, nato na paro, šele leta 1915 pa je začela obratovati na elektriko. Leta 2002 je bila razglašena kot nacionalni spomenik, vendar je vožnja z njo še vedno mogoča.

Ko sem se vrnil nazaj v hotel sem v recepciji vzel nekaj letakov o izletih po mestu in njeni okolici in se odločil, da se naslednji dan podam na voden ogled mesta. Poklical na objavljeno tel št. na letaku in se prijavil na poldnevni izlet mesta. Glede na to, da se nisem preveč pripravljal na tale oddih v Lizboni, sem menil, da je najbolje, da me drugi vodijo po mestu, saj bom tako največ videl in doživel. In nisem se motil...

Lizbona je arhitekturno zelo bogata; povsod lahko najdemo romanske, gotske, baročne, tradicionalne portugalske, modernistične in post-modernistične zgradbe. Mesto je, še posebej v zgornjih okrožjih, polno spomenikov, prečkajo pa ga široki bulvarji, med katerimi so najbolj znani Avenida da Liberdade, Avenida Fontes Pereira de Mello, Avenida Almirante Reis and Avenida da República.

Ob 9:00 zjutraj naslednji dan me je po zajtrku že čakal v recepciji naš vodnik Luis (po portugalsko Luiš), ki nas je najprej vse pobral po hotelih (z mano vred nas je bilo 6 v kombiju) in nas odpeljal na ogled mesta. Najprej nam je razložil krajšo zgodovino mesta, ki je nadvse zanimiva. Sodeč po razlikujočih se poročilih so mesto ustanovili ali Feničani ali Grki. Grki so ga poznali pod imenom »Olissipo« (iz Ulysses), ki se je čez čas spremenilo v »Olissipona«, »Lissapona« in na koncu v trenutno portugalsko ime »Lisboa«. Mesto je bilo del rimske province Luzitanije, ko so ga v osmem stoletju (približno 711) zavzeli Mavri. Leta 1147 ga je ponovno osvojil Afonso Henriques, prvi kralj Portugalske (s pomočjo križarja Gilberta Hastinškega, ki je postal prvi lizbonski škof). Glavno mesto Portugalske je Lizbona postala leta 1260. Lizbonska univerza je bila ustanovljena leta 1290. Mesto je doseglo vrhunec blaginje v obdobju portugalskega imperija v 16. stoletju. 26. januarja 1531 je mesto prizadel potres, ki je pobil tisoče prebivalcev.

1. novembra 1755 je Lizbono prizadel še en potres, ki je ubil 90.000 ljudi in uničil 85 % mesta. Voltaire je malo za tem napisal dolgo pesnitev, »Poeme sur le desastre de Lisbonne«, in omenil potres v noveli Candide, ki jo je izdal leta 1759. Mesto je bilo ponovno zgrajeno po načrtih predsednika vlade Marquêsa de Pombala, od tod tudi ime Baixa Pombalina za spodnje območje.

Lizbona je bila središče republikanske vstaje 4. in 5. oktobra 1910 ter nageljnove revolucije 25. aprila 1974, ko je na Portugalskem po 48 letih padla salazaristična diktatura, s tem pa se je odprla pot demokraciji in dekolonizaciji.

Peljali smo se mimo trga Marques de Pombal s spomenikom obnovitelju mesta po tragičnem potresu leta 1755, nato pa smo se mimo portugalskega zapora (ki se nahaja v čudoviti palači) povzeli na vrh parka Eduarda VII, od koder je čudovit pogled na mesto in reko Tagus, ki se mino Lizbone izteka v Atlantski ocean. Prednost kombija s katerim smo se odpravili na ogled je bila ta, da smo se lahko peljali po najbolj ozkih ulicah Lizbone, tja, kamor z velikim dvonadstropnim avtobusom nikakor ne moreš. Poleg tega pa je bilo vse bolj osebno in smo Luisu lahko postavljali raznovrstna vprašanja, na katera je brez problema odgovarjal cel čas ogleda.

Ogled smo nadaljevali v osrčju mesta, ki se imenuje Baixa ali spodnje mesto, ki je od lizbonskega potresa organizirano po sistemu mreže in grajeno v obliki kock. Tam se nahaj tudi zanimivo dvigalo Santa Justa v neogotskem stilu, zgrajeno okoli leta 1900, ki povezuje Baixo ter Bairro Alto. Na enem od lizbonskih gričev, vzhodno od mesta, se nahajata grad São Jorge in katedrala Santa Maria Maior. Nato smo se peljali skozi najstarejše okrožje mesta, ki se imenuje Alfama, blizu reke Tagus, ki ga razni potresi skorajda niso prizadeli. Tam smo se ustavili in si ogledali čudovito katedralo Se, ki je bila sprva postavljena bolj kot utrdba, ki bi branila mesto pred napadi osvajalcev iz severne Afrike in šele kasneje kot kraj čaščenja. Katedrala naj bi bila religiozni center Portugalske od leta 1147. Poleg katedrale se nahaja tudi baroško-rokokojska cerkev sv. Antonija, ki je bila postavljena na mestu, kjer naj bi se rodil sam Antonij 817 let nazaj. Cerkev je leta 1982 obiskal tudi Papež Janez Pavel II.

Nato smo se mimo Pantheona, spomenika, kjer so pokopane vse pomembne portugalske osebnosti, peljali ob obali, kjer smo videli muzej Fado in ogromen kvadratni trg z imenom Trgovski trg (Praça do Comércio), ki se odpira proti morju. Nekateri ga še vedno imenujejo palačni trg (Terreiro do Paço), saj je na tem mestu kar 200 let stala kraljeva palača, preden je ni uničil potres leta 1755.

Ogled smo nadaljevali ob obali in se odpeljali do samostana Jerónimos, verjetno najbolj ekstravagantne religiozne mojstrovine na Portugalskem. Zgrajen je bil iz davkov na blago, ki je potoval skozi Lizbono in ravno tu se je pričela zlata doba Portugalske. Notranjost cerkve je resnično bogato okrašena in ni čudno da je gradnja samostana s cerkvijo namesto planiranih 8 let, trajala kar celih 50 let! Znotraj se nahaja tudi grobnica znamenitega Vasca da Game, ki je bil eden najuspešnejših evropskih raziskovalcev v obdobju odkritij, vodja prve odprave, ki je iz Evrope priplula do Indije (pred 514 leti). Z obplutjem Afrike je Portugalski odprl pomorsko pot do Indije in na Vzhod ter razbil dotedanji arabski monopol nad trgovino z začimbami.

Nasproti samostana se nahaja spomenik odkritij, ki je bil postavljen leta 1960, med praznovanjem 500 letnice smrti pomorščaka princa Henrija, navigatorja, ki je odkril Madeiro (1418), Azorske otoke (1427) in Zelenortske otoke (1444). Spomenik prikazuje Henrija na vrhu, v ozadju pa mnoge pomembne junake portugalske zgodovine, kot so Vasco da Gama, Pedro Álvares Cabral (odkritelj Brazilije) Fernão Magalhães (prečkal Pacifiški ocean leta 1520), pisatelj Camões in mnogi drugi.

V bližini samostana Jerónimos se nahaja tudi čudovit stolp Belém, turistična ikona Lizbone, ki ga na ogledu seveda nismo mogli izpustiti. Majhna utrdba ob obali velja za enega najbolj očarljivih in obiskanih spomenikov Lizbone.

Luis nas je peljal tudi na najbolj skrite kotičke mesta, med drugim tudi na razgledno točko, imenovano Miradouro da Graça, od koder je bil čudovit razgled na grad São Jorge, katedralo Santa Maria Maior ter na most, ki se imenuje Most 25. aprila in je bil slovesno odprt 6. avgusta 1966 kot Ponte Salazar in kasneje preimenovan po datumu Nageljnove revolucije. Je najdaljši viseči most v Evropi in malce spominja na Golden Gate Bridge iz San Francisca. Kar poglejte blog iz San Francisca in se sami prepričajte! ;-) Poleg tega mostu ima Lizbona še enega in sicer most Vasca da Game, ki je bil odprt leta 1998. Je eden najdaljših mostov na svetu in najdaljši v Evropi.

Izlet smo končali okoli 18:00 in ker sem vodniku tako všeč, me je povabil na Fado večer, ki ga organizira ista turistična agencija, vendar mi je ponudil opcijo, da plačam samo večerjo v tradicionalni portugalski restavraciji, kjer pevca prepevata Fado za 25 EUR in ne celega izleta, ki je stal kar 79 EUR. Seveda sem bil takoj za in že čez dobro uro me je zopet pobral v hotelu ter še ostale goste in odpravili smo se v najstarejši predel mesta, srednjeveško Alfamo, kjer se je nahajala restavracija, kjer smo doživeli pravi Fado večer. Verjetno veste kaj je to Fado, ampak vseeno na kratko za tiste, ki ste pozabili - gre za poseben glasbeni slog petja, kjer poje pevec ob spremljavi klasične in portugalske kitare. Beseda fado pomeni usoda in sama glasba je melanholična in večinoma žalostna, lahko pa je tudi vesela. In ker je bil naš Luis pred kariero turističnega vodnika tudi igralec in pevec v musical-ih, je seveda tudi sam zapel eno izmed uspešnic Fada. Kljub temu, da ne razumeš besedila, se te pesem dotakne, saj jo pojejo z izjemnim občutkom. V gostilnici, ki je imela borih 6 miz sta nam fado pela gospa in gospod z izjemnim glasom. Tudi naš Luis ni bil slab! ;-))) Zelo sem bil navdušen in če bom dobil let v Lizbono, bom vsekakor šel še enkrat v to restavracijo.

Dan je bil dolg ter zeloooo zanimiv in ni mi bilo žal, da sem šel na organiziran ogled. Pravzapav sem bil tako navdušen, da sem pri Luisu rezerviral še naslednji dan in sicer izlet do mističnega mesteca Sintre s čudovitimi palačami. Še prej pa naj vam pokažem, kako je izgledal moj ogled Lizbone:

ena izmed 3 vzpenjač v Lizboni

Bairro Alto in tipične taverne

palača v kateri se nahaja zapor!!!!! ;-))

nad parkom Eduarda VII z razgledom

portugalska zastava nad parkom

Katedrala Se in mestni tramvaj

čudovit razgled na grad São Jorge

v ozadju most 25. Aprila

Panteon

lizbonski parlament

spomenik odritij

samostan Jerónimos

grobnica Vasco da Game

Stolp Belem

ogrooomna reklama Emiratov

muzej Fado

Alfama in njene tradicionalne taverne

tukaj se je zgodil naš Fado ;-)

Naslednji dan me je Luis že ob 9:00 pobral pred hotelom in z ostalimi gosti smo se odpravili proti Sintri, mističnemu mestecu, ki slovi po svoji bogati flori, saj se nahaja v osrčju čudovitih gozdov in parkov ter seveda po svojih palačah. Najprej smo se ustavili v samem mestecu z ozkimi uličicami, restavracijami, trgovinicami s spominki, kjer lahko kupite tudi zelo znano in odlično desertno vino Porto. Luis nas je peljal tudi na zelo znano portugalsko slaščico v eno izmed slaščičarn, ki se imenuje Pasteis de nata z vanilijevim pudingom v sredini. Mmmmmm dobroje bilo. Takole zgleda:

 Lord Byron leta 1809 opisal mesto Sintra kot "najlepše mesto na svetu" in še danes s prihodom masovnega turizma mestece še vedno ohranja svoj čar in privlačnost. Zaradi svoje lepote se je Sintra leta 1995 uvrstila tudi na seznam Unescove svetovne dediščine. Sintra leži vzdolž ozkih ravnih grebenov Serra de Sintra. Nad Sintro se nahajata dve povsem različni kraljevi palači, Palača Pena (ali pernata palača) in palača Regaleira. Tretja palača se nahaja v središču mesteca, kjer smo se najprej ustavili. Nacionalno palačo Sintra iz 15 stoletja, ki je bila ena najbolj priljubljenih palač kraljeve družine (v času lova), krasita dva ogromna dimnika. Poleg gradov, Sintro krasijo tudi čudoviti dvorci iz 19. stoletja, urejeni vrtovi in prijetne sprehajalne poti po čudovitih gozdovih. Mesto Sintra se nahaja sredi nacionalnega parka Serra de Sintra enega največjih parkov Portugalske. Strma pobočja so razlog za edinstveno mikro klimo, ki je nekaj stopinj hladnejša, kot v Lizboni. Senca v gostih gozdovih Sintre je popularno mesto za prijeten sprehod ali oddih mnogih Portugalcev, stran od mestnega vrveža in neznosne vročine.

Iz centra Sintre smo se povpeli do drugega izmed treh gradov, do pravljičnega gradu Pena (Castelo da Pena), ki me je čisto očaral. Grad kot iz pravljice ali iz kakšnega Disneylanda! Nisem mogel verjeti svojim očem. Iz vrha palače si lahko ogledate celotno Lizbono na vzhodu, Atlantski ocean na zahodu ter na jugu ustje reke Tagus in Sintra-Cascais nacionalni park. Pogled je fantastičen. Palača Pena je odličen primer romantične arhitekture na Portugalskem, zgrajene v 19.stoletju - 500 m visoko. Palačo v sedanji obliki je oblikoval kralj Ferdinand II, ki je želel palačo zasnovan kot opero. Palačo krasijo fontane vzdolž glavnega vhoda, koničastih stene, stolpiči in živo pobarvane zunanje stene. Najlepši pogled na palačo je ravno iz čudovitih vrtov parka, ki obkroža palačo. V notrajnosti palače se danes nahaja tudi muzej, kjer si lahko ogledate, kako so živela grajska gospoda pred izgnanstvom portugalske monarhije leta 1910. Kot zanimivost naj povem, da je v palači Pena kraljica Amelia preživela zadnjo noč, preden je odšla v Brazilijo. Takole je izgledala Sintra:

Barvne fasade v mestecu Sintra

Nacionalna palača Sintra z 2 dimnikoma

simpatične ozke uličice

pravljična palača Pena

kot bi bil v pravljici

nebo se je ravno razjasnilo

počutil sem se kot v pravljici

pošast nad vhodom v palačo

Po ogledu Sintre nas je Luis odpeljal na najbolj zahodni rt Evropskega kontinenta - na točko ki se imenuje Cabo da Roca. Fuuuuul je bilo vetrovno!!!! Kar hitro smo se poslikali in nadaljevali pot naprej proti turističnemu mestu Cascais. Na fotkah niti ne izgleda da je pihal veter, ampak je bilo ful mrrrrrrrrrzlo! ;-)

 Nato smo se spustili do popularne surfarske plaže imenovane plaža Guincho (Praia do Guincho), kjer se nahaja zelo zanimiv hotel, ki ima prav poseben bazen. V bazenu se namreč nahaja morje iz Atlantskega oceana. Seveda sem se moral namočit v Atlantskem oceanu tudi jaz. Stekel sem na plažo in dosti je bilo, da sem pomočil noge v morje. Voda je bila namreč zelo mrrrrrzla! Jst že ne bi surfal u tko mrzli vodi hehehehehehe!!!! Pa saj pravijo da se Atlantski ocean tudi poleti ne segreje tako kot naš Jadran ali pa Mediteran. Po krajšem postanku smo se odpeljali do "hudičevih ust", kot imenujejo formacijo skal ob porugalski obali. Za nekaj časa smo se ustavili tudi v priljubljenem turističnem letovišču Cascais, kjer ogromno portugalcev in tujcev preživi svoje počitnice (kot npr. naš Portorož) in se peljali mimo Estorila, znanega po svojem Casinoju in kot prizorišče dirk Formule 1 ( pred cca.15 leti).

plaža Guincho

fuuul lepa plaža in fuuul mrzlo morje

zanimiv bazen z vodo iz Atlantika

v hudičevih ustih! ;-))))

turistično središče Cascais

svetovno znan casino v Estorilu

Nepozaben izlet in zopet mi ni bilo žal. Ogromno sem videl in zvedel. V spominu pa mi bodo ostali čudovita narava, pravljične palače in odlično vreme. Zadnji dan sem imel let z Emirati ob 18h popoldan, tako da sem imel celo dopoldan za samostojno raziskovanje starega dela Lizbone, tako da sem se odpravil do trga Rossio (znan tudi kot trg Dom Pedro IV), je glavni trg Lizbone, ki leži v njenem osrčju. Trg krasita čudovita fontana in kip Dom Pedra IV. Zatem sem se podal po ulici Augusta (neki takega kot naša Čopova) proti morju in skozi ogrooomna vrata stopil na največji in najlepši trg v Lizboni, imenovan Trgovski trg (Praça do Comercio).

Trg je povezoval trgovino iz kolonij z ostalimi trgovci. Zgrajen je bil z namenom, da pokaže moč in bogastvo Portugalske v 18. stoletju in tudi resnično jo je. Med 18. in 19. stoletjem naj bi tu trgovci kupovali sveže prispelo blago iz kolonij. Na severni strani trga se nahajajo vrata Arco da Rua Augusta, veličasten lok, ki vodi do najpomembnejše ulice (Rua Augusta) v predelu Baixa. V središču trga se nahaja 14 metrov visok bronast kip kralja José-a I, severno od trga pa stoji najstarejša lizbonska kavarna Martinho da Arcada.

trg Dom Pedro IV

pogled na grad iz ozkih ulic

ulica Augusta

dvigalo Santa Justa

vhod na Trgovski trg iz Auguste

značilni tramvaji po lizbonskih ulicah

Trgovski trg s kipom Jose I.

A sem bil predolg?!?!? Če je blo pa tooooolk zanimivega. Še bi lahko pisal. Luis me je na koncu peljal še na kozarček njihovega tipičnega vina Porta, poskusil pa sem tudi njihovo tradicionalno žganje Ginjinha (izgovori se Žižinja) narejeno iz višenj. Mmmmmm dobro je bilo, kot tudi tale moj kratek oddih v Lizboni! Še se bom vrnil sem obljubil Luisu, mogoče že v septembru dobim Lizbono na urnik. Od 9.7. namreč letimo vsak dan v Lizbono yuhuhu!!! Dobil sem tudi že urnik za Avgust in koooončno prvič letim 3.8. v Novo Zelandijo! Dobil sem namreč let, kjer je kombinacija Avstralije (Brisbane - 2 nočitvi) in Nove Zelandije (Aucklad - 1 nočitev). Veliko sodelavcev je skočilo s padalom v Aucklandu, vendar je sedaj zima in bi zmrznil tako visoko! ;-))) Bom pa sigurno enkrat skočil, ko bom letel tja poleti! Wuhuhuhu!!!! ;-))) Poleg tega sem dobil tudi še en Dunaj in ogrooomno turnaroundov. Dobil sem tudi 5 dni frej pred dopustom, tako da bom lahko že 22.8 doma, čeprav imam dopust šele od 27.8.! Mogoče že kak dan prej, ker imam 21.8. "CAN USE" (sem na razpolago) in če mi nič ne dajo, grem lahko že 21.8. domov! Ob 1h ponoči namreč leti Lufthansa na Dunaj. Držite pesti, da mi ne dajo leta!

Skratka to bi bilo"na kratko"! Upam, da niste jezni preveč, ker sem toliko napisal hehehe! Upam, da uživate poletje in sta sedaj na kakšni plažici ali pa terasi s pivom v roki! Pridni bod'te in max. uživajte vsak dan posebej...nikoli ne veste, kdaj bo vaš zadnji!

Lp, Andrej