Dubai here I come...

No, pa sem u Dubaju...po doooolgih 3 mesecih čakanja, sem končno dočakal ta trenutek.

Najprej zahvala Maji in Kseniji, ker sta me tako lepo pospremili na odhodu...;-)) Pogrešal vaju bom! !!!!

Let je bil super. Najprej sem letel do Munchna, potem pa naprej z Emirati do Dubaja. Na avionu sem imel nalogo opazovati stewarde in izpolniti nekaj nalog v delovnem zvezku. Zvezek je opazila ena izmed stevardes in me takoj vprašala, če grem delat za Emirate. V istem trenutku je celo osebje vedelo zame in povabili so me zadaj v svoj prostor in mi ponudili alkohol, hrano,... Rekli so mi, da je sedaj zadnja priložnost za alko, saj ga potem ne bom smel konzumirati, ko bom delal...;-)
Vsi so bili fuuuuul prijazni in mi ponudili pomoč, če bi jo slučajno potreboval v času študija.

Ko sem se vsedel nazaj na svoj sedež in začel pregledovati ostalo dokumentacijo, sem opazil, da sem izgubil knjižico s cepljenji, čeprav sem bil 99% da sem jo vzel s seboj. Kar zakuhalo mi je v glavi...:-( Premetal sem celo ročno prtljago in bil že kar precej nervozen, ker je nisem našel. Pol ure kasneje sem slučajno pogledal pod sedež za menoj in glej to foro...knjižica je ležala točno pod sedežem mojega soseda za mano. Ne me spraševat, kako se je tam znašla...;-))) In spet sem bil dobre volje!!!! ;-) Ob pristanku je pilot povedal, da je zunaj 39 stopinj ob polnoči!! Haloooooooooooooooooooooooo, to ni normalno!!!!;-)))))

Po pristanku sem se moral oglasiti pri sprejemni službi Marhaba - to je njihova služba za pomoč ob prihodu. Peljali so me čez kontrolo, mi poštempljali potni list in vizo ter me odpeljali do Meet and Greet osebja. Tam so mi razložili par osnovnih informacij o apartmaju in kdaj moram biti v četrtek ready za transfer do glavnega štaba Emiratov (v nadaljevanju Headquarter). V sredo naslednji dan smo bili namreč prosti za počitek. Tam je bilo že kar nekaj takšnih, kot sem bil jaz in skupaj s poljakinjo Katy, ki stanuje v isti stavbi, sva se za taxistom odpravila na parkirišče. Komaj smo zbasali kufre od obeh v taxi (čeprav je bil skoraj limuzina) in se odpeljali do najine apartmajske hiše. Na vhodu sem kot zanalašč srečal stevarda, ki je bil na mojem letu do Dubaja - Libanonec Tufik. S poljakinjo naju je prijazno povabil na večerjo (ob 1h ponoči!!!!). Ko sem vstopil v svoj apartma, sem samo odložil svoje kufre in se odpravil k Libanoncu. Tam je bil še njegov prijatelj Ayman-Tunizijec, ki je prav tako stevard, Katy pa je prišla s svojo cimro Mario iz Grčije, ki je ravnotako prišla nekaj minut nazaj. Itaq sem vedel, da ne bo samo večerja. Ker ima licenco za alko, nam je ponudil welcome drink z vodko in smo imeli welcome vodka party do 5h zjutraj!!!!! ;-))))))))))))

Naslednje jutro me je zbudila Maria, ker sva se prejšnji večer res zelo ujela! ;-))) Šla sva pogledat bazen in fitnes...norooooooooooooooooooooo!!!! Sicer nismo v samem centru Dubaja, ampak imamo pa bazeeeeeen in fitnes.


To je moja dnevna soba (glede na fitnes v dnevni sem pričakoval cimra kot omaro, pa sem ga zaradi leta v Singapur in Avstralijo, ki je dolg 7 dni, šele včeraj v četrtek prvič videl in spoznal in je prav prijeten tip, iz Madžarske...majhen in buckast...verjetno bolj malo uporablja tale fitnes)


Z Mario sva uživala v jackuzziju na 45 stopinjah in se pogovarjala in pogovarjala. Oba sva zelo srečna, da sva med izbranci in da sva lahko tukaj. Zvečer sva se odpravila v nočni klub Zinc v center s taxijem (v eno smer stane 30 dirhamov, kar je cca. 6 EUR), vendar naju niso spustili notr, ker sem imel obute japanke...aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa :-((( Pa sva se sprehodila po mestu in občudovala visoke stavbe v samem centru Dubaja (twin towers,...) Nato sva zavila v KFC, kjer sem si privoščil dva kosa piščanca, potem pa sva se s taxijem odpravila nazaj v Al Nahdo II, kakor se najin predel Dubaja imenuje. Živiva čisto ob meji z drugim emiratom Sharjah. Združeni Arabski Emirati so namreč sestavljeni iz sedmih emiratov: Dubaj, Sharjah, Abu Dabi, Ajman, Fujairah, Ras al-Khaimah in Umm al-Qaiwain.

Skratka, danes je bil še en prosti dan, jutri ob 6:30 zjutraj pa moramo biti spet pripravljeni za transfer do štaba, od koder bomo imeli informativni izlet po Dubaju (Burj al Arab, mošeja,...) nato pa imamo do 17h popoldan vladni zdravniški pregled za vizo. V nedeljo se pa začne zares. Začnemo s predavanji, ki bodo trajala približno 6 tednov. Prvi teden je bolj uvodni, potem pa tudi do 3 izpiti na teden....yuhuhuhuhuhu, komaj čakam na simulator in zasilno pristajanje... hehehe!

Končno živim svoje sanje....se beremo čez par dni!
Ciao!

Andy

Kako se je vse skupaj začelo

Emirati prihajajo v Ljubljano...

Čisto po naključju sem zašel na yahoo-jev mail in opazil oglas za Emirate...pisalo je, da naj imam s seboj posodobljen CV in sliko. Odločil sem se, da grem pogledat kako to zgleda, brez kakršnihkoli pričakovanj...bolj za hec, kot za res! ;-)

Bilo je okoli 80 ljudi v eni izmed dvoran v hotelu Union. Vsi v kravatah, le jaz brez...;-) Iz Dubaja sta nas obiskala 2 specialista, ki rekutirata ljudi po vsem svetu...Ona iz Irske, on pa iz Avstralije. Začela sta nam opisovat življenje v Dubaju in podrobno opisala način dela stevardov. Vse bolj sem se videl v tem poklicu in si zaželel, da bi tudi jaz odpotoval v Dubaj...seveda sem se zavedal, da imam zelo malo možnosti, saj navsezadnje nisem več tako rosno mlad, kot ostali kandidati na avdiciji, pa tudi urejen nisem bil tako kot ostali. Vsi so izgledali kot pravi stevardi in stevardese, v kostumih in oblekah s kravato, tako da sem se počutil že malo nelagodno.

V bistvu naj bi bil ta dan le predstavitev Emiratov, vendar ker nas je bilo "le 80" sta se predstavnika Emiratov odločila, da naredita ožji izbor. Pa sem poskusil še jaz in se podal v prvi krog izbora. Najprej smo morali z rokami preseči točko, visoko 212 cm na steni (ker tako visoko naj bi bila nujna oprema na letalu), nato pa me je vprašala, kje sem izvedel za Emirate. Po minuti sem se vsedel v krog, kjer mi je levi sosed povedal zgodbo, ki sem jo moral deliti z vsemi ostalimi v skupini. Nato smo zapustili prostor in ob vratih sta nam izročila pismo, kjer je diskretno pisalo, ali smo uvrščeni v naslednji krog... in na moje veliko presenečenje, sem se uvrstil v 2.krog.

V 2.krogu smo se preizkusili v angleščini in se poleg bralnega razumevanja preizkusili tudi v pisanju eseja z naslovom Kako si se znašel v nepričakovani situaciji. Po 2.krogu sem bil zopet presenečen, saj sem se uvrstil v 3.krog. Tu so nas razdelili v 2 manjši skupini. Vsedli smo se v krog in med 10 kompetencami skušali doseči konsenz o 5 najpomembnejših kompetencah, ki jih stevard mora imeti.

In zopet smo se uvrstili skoraj vsi v zadnji 4.krog, kjer sta nam že delila aplication visa form in psihološke teste... nič mi ni bilo jasno. Rekel sem si:" a to gre zdaj že zares?!?!?!" Psiho test je bil zelo naporen, saj je bilo ogroooomno vprašanj, na katere si moral odgovoriti. Nato smo določili ure za individualen razgovor, ki ga je v naslednjih dveh dneh vodila le ona.

Jaz sem prišel na vrsto v ponedeljek. Bil sem kar živčen, ker sem vedel, da sem že daleč prišel in da bi rad prišel še dlje...v Dubaj! ;-) Pred dvorano sem čakal približno 20 min, saj je bilo pred mano še eno dekle. Ko sem vstopil v dvorano sem bil že precej živčen, ampak takoj ko sva se pričela pogovarjat, mi je jezik stekel, kot namazan... šlo mi je zelo dobro in na koncu sem jima podaril še majhen spominek iz Slovenije (medica z napisom Slovenia). Bila je zelo presenečena in se mi lepo zahvalila. Rekla mi je, da me bodo poklicali iz Dubaja v cca. 4 tednih ter mi sporočili, če sem sprejet.

Po le 2 tednih sem prejel zlati klic iz Dubaja...nisem mogel verjeti...bil sem edini moški predstavnik iz Slovenije, ki je bil sprejet v eno najboljših letalskih družb na svetu...poleg mene so bila sprejeta še 3 dekleta, s katerimi se zelo dobro razumem, še posebej z Ano in Katarino. V Dubaj odhajam 5.8. kot zadnji slovenski predstavnik. V bistvu nisem še dojel, da dejansko odhajam v drugo življenje za 3 leta najmanj, potem bomo pa še videli...začenjam novo življenje...