VISITORS:

sobota, 6. april 2013

Eno poglavje se zaključuje...

Dragi moji,

še sem živ!!!!! ;-))) Najprej hvala vsem za rojstno dnevne čestitke v začetku marca! Kar ne morem verjet, koliko se vas je spomnilo name! ;-))) Glede na to, da nimam facebook-a, ki vas menda opomni na rojstne dneve, sem bil zelo presenečen nad čestitkami, ki so padale po mailu in SMS-ih! ;-))

Najprej veliiiiko opravičilo, ker se nisem javil toliko časa! Res se je vmes veliko dogajalo in čedalje več stvari sem vam imel za povedat in potem se je še toliko težje spravit za računalnik za cca. 4 ure, uredit fotografije in napisat telih "par" vrstic!

Da ne pozabim, vam bom najprej razkril veliko skrivnost, ki sem jo skrival od 26. marca. Tega dne se je namreč zaključilo neko obdobje, saj sem postal SFS!!!!!!!!!!!! Wooooohooooooo!!!!!! ;-)))) Imel sem namreč avdicijo, za katero nisem povedal nikomur in jo tudi uspešno prestal!!!! Da na kratko opišem, kako je izgledalo. Na avdiciji nas je bilo 12 (nekateri iz business in nekateri iz first class-a). Najprej smo vsi skupaj pisali test, sestavljen iz 20 vprašanj o Emiratih na splošno, duty free-ju, groomingu (urejenosti cabin crew-ja), ipd. Kdor je naredil test se je uvrstil v naslednji krog in ker so bila vprašanja zares lahka, smo vsi prišli v naslednji krog! ;-)) Vsi nadaljni krogi so bili v 2 skupinah po 6. V naslednjem krogu smo potegnili eno izmed laminiranih kartic, na katerih so bili objekti iz letala (pladenj, usnjena podlaga za pisanje naročil, daljinec za upravljanje TV,igrače, vrč za kavo in čaj,..) Jaz sem potegnil daljinec in moja naloga je bila, govoriti 2 min o predmetu. S tem so verjetno preverili retoriko in kako bi ti izvedel govor na briefingu pred letom, saj mora SFS poleg purserja tudi povedati svoja pričakovanja (v 2 min). Seveda sem bil manj živčen kot v prvem poskusu, ko sem padel. Pa kljub temu so se mi tresle noge, ko sem stal tam pred vsemi hehehehe! V naslednjem krogu smo imeli skupinsko nalogo in sicer smo dobili sledeči scenarij: zasilno smo pristali na vodi in imeli samo še 6 mest v raftu, na letalu pa 12 oseb. Vprašanje ki so nam ga zastavili je bilo, katerih 6 oseb bi izbrali za raft in katere bi pustili v vodi? Tu so verjetno preizkušali naš spretnosti kot vodja skupine oz. kako komuniciramo v teamu. Zadnja preizkušnja pa je bila 1 na 1 in sicer izžrebal sem scenarij s pritožbo stranke in sem moram zaigrati, kako bi se opravičil stranki, rešil njene pritožbe in kako bi skomuniciral s crew-jem, ki niso opravili svojega dela, zaradi česar je tudi prišlo do pritožbe. In kot nalašč se mi je poklopilo, da sem se dan pred avdicijo prijavil na delavnico z naslovom Coaching in Feedback, kjer sem dobil odlične nasvete, kako daš feedback svojemu crew-ju.

S tem je bilo avdicije konec in živčna vojna se je začela, saj so nam rekli, da nam bodo poslali email, če smo sprejeti ali ne isti oz najkasneje naslednji dan. V mojem prvem poskusu sem dobil email že po 2 urah, tako da sem preverjal svoj email vsakih 5 min. Nobenega odgovora, pa tudi naslednji dan nič! Nato sem imel let v Lizbono in ko smo prišli v hotel sem že dobil čestitko po SMS-u, od punce, ki je bila ravno tako sprejeta in je videla tudi moje ime v emailu. Nisem mogel verjet!!! ;-))) Šel sem pogledat svoj mail in se na lastne oči prepričal, da sem uspešno prestal avdicijo! ;-)))

No toliko o mojem napredovanju za SFS-a, Senior Flight Steward-a, za vse tiste, ki ne veste kaj to pomeni. Na letu imamo vedno 2 SFS-a. En nadzoruje economy class, drugi pa business class. V first clasu ekipo vodi purser. Sedaj je pred mano samo še zadnja stopnička - postati purser. Za to moram biti vsaj 2 leti SFS!!! ;-))) Dolga bo, ampak glede na to, da bom v kratkem dopolnil 3 leta v Dubaju, se mi zdi da čas tu kar prehitro beži in bo kar naenkrat 2 leti! ;-))))

Nazadnje mislim, da sem vam poslal utrinke iz oblačnega Mauriciusa, tako da vam bom kar se da "na kratko" opisal, kaj se je dogajalo od takrat pa do danes. ;-)))Po Mauriciusu sem imel znova let v Lusaka(Zambija)-Harare(Zimbabve). To je edini layover, od koder nisem imel magneta, zato sem ga bil še posebej vesel. Z Britanko Kelly sva odšla na tržnico Avodale, kjer lahko najdeš od šivanke pa do slona...tam sem tudi našel svoj magnet, čisto enostaven kovinski zamašek od steklenice, poslikan z napisom Zimbabwe. Na eni od stojnic sem zagledal bankovec za sto trilijonov dolarjev in malo povprašal od kod ta denar. Izvedel sem, da so Zimbabweski dolar uporabljali od leta 1980 pa vse do 12. aprila 2009, ko je bil dokončno umaknjen iz obtoka. Do takrat je namreč doživel kar tri redenominacije, zadnjo 2.februarja 2009, ko so odstranili 12 ničel iz bankovcev. Takrat je bil en trilijon vreden 1 dolar, vendar so 12. aprila dokončno prekinili s trgovanjem s to valuto in južnoafriški rand, Bocvanska Pula, britanski funt, evro in ameriški dolar so zdaj tiste valute, ki se uporabljajo pri vseh poslih v tej državi. Na tržnici je izgledalo takole :

ekipa na poti od letališča do hotela
ogromno ročnih izdelkov

razno barvnih poslikav
in sto trilijonov dolarjev!!!

ni bil žal, da sem obiskal tržnico










Sledil je zaslužen dopust. Najprej sem mislil odpotovati na kakšno eksotično destinacijo z Renato, vendar ji je prišla na obisk sestra s tremi nečaki, in ker so bili leti v Brazilijo čisto polni os ostali pri njej skoraj en mesec in planirani skupni dopust je padel v vodo. Tako sem dooolgo razmišljal, kam bi šel in na koncu sem si omislil Slovenijo + nekaj dnevno smučanje v Avstriji. Super je bilo. Prijatelj Sebastijan nama je zrihtal VIP karte za ogled Zlate lisice, saj sem zagret navijač Tine Maze. Njene tekme spremljam iz vseh koncev sveta preko interneta. Vstajam tudi ponoči, samo da lahko držim pesti zanjo hehehe! ;-))) Preživel sem enkraten konec tedna v MB in ravno tisti dan, ko sem bil jaz tam, je zmagala. Vzdušje pod pohorsko strmino je bilo naravnost enkratno. Še sebe nisem slišal govorit, toliko so bili glasni navijači, ko se je Tina spustila po progi! Hvala še enkrat Sebastijanu, da mi je omogočil, da sem lahko Tino spremljal čisto od blizu! ;-)))



Nato sem šel za en dan na Krvavec in kot nalašč sem za to izbral čudovit sončen dan! Sem že malo pozabil, kako je stati na smučeh, saj je minilo že kar nekaj let od zadnjega zavoja. Vendar sem se po nekaj zavojih kar hitro zopet privadil in užival cel dan na belih strminah Krvavca.

 
 
Od srede do sobote sem se z mami odpravil v Gerlitzen. Ker sem za čas celega dopusta najel rent-a-car sem si sposodil tudi verige, saj nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi na 1.200m nadmorske višine. Vreme je bilo čudovito. Razgled na jezero iz vseh hotelskih sob je bil enkraten. Še celo Triglav sva lahko občudovala. Prvi dan, ko sva prispela, sva si vzela bolj na izi. Poležavala sva na balkonu v kratkih rokavih, se sončila, popoldne pa odšla peš do smučišča. Mami namreč ne smuča, tako da se je naslednja dva dni bolj sprehajala okoli hotela ter do smučišča. kjer sva se med odmori dobivala na čaju in sendvičih, ki sva jih "ukradla" pri zajtrku! ;-))) Bivala sva namreč v hotelu, ki je bil v neposredni bližini smučišča. Hotel je bil družinsko voden z izjemnim občutkom za goste. Res je bilo domače in počutila sva se kot doma! ;-)) Vreme nama je bilo naklonjeno vse do sobote, ko sva se morala vrnit domov...ob pogledu iz okna, nama je zastal dih, saj je snežilo kot pri norcih!!!! Midva pa na 1.200m nadmorske višine in pred check-outom iz hotela hahahaha! Spet so prišle prav moje spretnosti pri nastavljanju verig. Brez problema sem jih dal na sprednje gume in počaaasi sva se spustila iz hriba v dolino in se varno vrnila v Domžale. Takole je pa vse skupaj izgledalo:
 
najina soba v hotelu Sonnenhotel Zaubek
knjižnica s čudovitim pogledom

najin pogled iz balkona
sončni vzhod iz balkona

Vse sobe so imele pogled v dolino
hotel je imel tudi manjši bazen in savne

čudovite avstrijske bele strmine
vreme je bilo fenomenalno

šokantno sobotno jutro
in najin avto 10 cm pod snežno odejo
 
Super je bilo in resnično sva uživala na snegu! Po dopustu na snegu sem se kar težko spet vrnil v vroč Dubaj, saj mi je sneg resnično sedel!!!! ;-))) Prvi let po dopustu je bil San Francisco! Let je dolg malo več kot 15 ur. Na letu 3x postrežemo s hrano. Najprej zajtrk, nato lahek obrok med letom in tik pred pristankom z večerjo. Po prvi strežbi smo se razdelili v dve skupini in prva skupina je šla takoj na pavzo, medtem ko je šla druga na pavzo po drugi strežbi. Med letom sem opazil čez okno, da letimo čez severni pol in pogled je bil izjemen. Takoj sem šel po tel in naredil par posnetkov! ;-) Tik pred pristankom smo imeli zelo lep pogled na most Golden Gate in zopet sem izkoristil razgled za par dobrih posnetkov. V San Franciscu sem šel v center mesta naslednji dan in se sprehodil od Pristanišča San Francisco vse do slavnega pomola št. 39, od koder je čudovit razgled na Alcatraz. Takole je vse skupaj izgledalo:
 
 
takole zgleda severni tečaj
enkraten pogled na most Golden Gate




Port of San Francisco
pogled na most Oakland Bay

simpatična tržnica v stavbi pristanišča
iz pristanišča ponujajo ogromno izletov

na sprehodu do pomola št. 39
eden izmed pomolov na sprehodu

vhod na znameniti pomol št. 39
vrtiljak


pred Alcatrazom
ogromno tjulnov se je sončilo ob pomolu




posebna skupina ljudi skrbi za
rešene tjulne
ata mi je celo pokazal palec in se odpeljal
 Po San Franciscu sem imel London Gatwick, kjer sem šel samo v bližnji shopping mall malo pogledat po razprodajah in na kosilo. Ni se mi dalo v center Londona, saj sem bil že velikokrat, poleg tega pa je bilo zelo mrrrrzlo! Sledilo je nekaj turnaroundov in koooončno Benetke, ko sem šel domov po mami in jo odpeljal v Dubaj na počitnice! ;-))) To je bilo pa nekaj nepozabnega! Ne samo počitnice, temveč tudi pot domov. V Benetkah sem ob prihodu okoli 21h najel avto (z letnimi gumami seveda) in se v upanju, da pridem okoli polnoči domov odpeljal proti Sloveniji. No na meji me je čakalo prijetno presenečenje - močno sneženje!!!!! :-((( Pred mejo so stali tovornjaki, tako da smo osebni avtomobili komaj prišli mimo. Nekako sem prečkal mejo in pri Sežani na klancu skoraj obtičal sredi ceste...avto se je komaj še premikal, čeprav se pritiskal gas do konca. Začelo me je zanašati levo on desno...aaaaaaaaaa sem si mislil. še tega se mi je manjkalo, da obstanem sredi ceste...bila je že tema in nikjer nikogar na cesti, ki bi lahko kaj pomagal! Pomislil sem, če me dobijo sedaj policaji brez zimskih gum sem gotof!!!!! ;-))) Pa še z italijansko registracijo!!!! Po čudežu se je kar naenkrat znašel za menoj tovornjak s plugom in nekako sem se uspel spraviti za njega in vozil tik za njim. V tistem trenutku se je mimo mene pripeljal policijski avto...uffff, sam da me niso videli 2 min nazaj, ko sem se vrtel po cesti, sem si mislil!!! ;-))) Kar naenkrat so plugi izginili in zopet sem se znašel sam na cesti sredi trde teme...saj sploh ceste nisem videl! Padalo je kot pri norcih! Ne vem sicer kako, ampak po čudežu sem "prisankal" do Ravbarkomande, kjer mi ni preostalo drugega, kot da kupim verige in jih že drugič v 2 mesecih montiram! Hehehehe! Še dobro da vem kako! Le mrzlo je bilo in pihalo je kot hudič, tako da sem moral po prvi montaži na toplo, da sem si odtajal prste, da sem lahko montiral še drugo verigo! Sedaj sem že pravi stručnjak z verigami...če kdo rabi inštrukcije naj se kar javi hehehe!!! No namesto ob polnoči sem prispel domov ob 3h zjutraj, saj z verigami ne smeš peljati več kot 50km/h!!!!! Padel sem v domačo posteljo od vsega hudega in se zbudil naslednji dan ob 9h.Sledil je domač zajtrk, obvezen postanek v Mercatorju za nakup čokolina, cedevite, paštet in ostalih domačih dobrot in z mami sva se ob 12h odrinila nazaj proti Benetkam, saj nisem vedel, kaj naju bo čakalo na cestah. Hvala bogu je vse šlo gladko, tako da sva že pred15h prispela v Benetke. Odločil sem se da izkoristim sobo v hotelu...privoščila sva si krajši počitek v hotelu, kasneje odpeljala avto nazaj na letališče in počakala na ostalo ekipo, ki se je z avtobusom pripeljala iz hotela.
 
Let je bil zelo prijeten...vedno je užitek, ko letiš z nekom domačim. Ekipa je bila zelo prijazna do mami...kolegica iz biznisa ji je uturila celo flašo šampanjca!!!! ;-))) Tudi glavno jed - lososa sem ji prinesel iz biznis klasa, saj je za malenkost bolje pripravljen kot tisti iz ekonomija! ;-))) 14 dnevni dopust je minil prehitro. Po prihodu iz Benetk sem imel namreč kar 6 dni frej in ogromno sva si lahko ogledala. Neglede na to, da je bila pri meni že 3x je bilo še vedno kaj novega. Imela sva ogromno planov in jih veliko tudi uresničila. Šla sva v Al Ain in 2 noči preživela na 1249m nadmorske višine v hotelu Mercure na vrhu skale! Med bivanjem v Al Ainu sva si pogledala tudi oaze in slikovito utrdbo Al Jahili, ki je ena najbolj zgodovinskih stavb v Združenih Arabskih Emiratih. Postavljena je bil leta 1891 za obrambo mesta in zaščititi dragocene palmove nasade. Ponovno sva obiskala ZOO in preverila, če je kaj novosti. Znova sva bila navdušena nad živalmi in prijetno atmosfero v živalskim vrtu. Po prihodu nazaj v Dubaj smo se z Renato odpravili na izlet v emirat Fujeirah, saj tudi sam tam še nikoli nisem bil. Ustavili smo se v Fujeirah City Center-u, kjer smo nabavili par stvar in se ob obali odpeljali do hotela Le Meridien Al Aqah Beach Resort, kjer imamo stewardi prav poseben popust za bivanje. Sprehodili smo se skozi čudovit vrt z bazenom do plaže, kjer se nahaja bar s kavči na pesku. Zleknili smo se na kavče in uživali ob sončnem zahodu in ob okusnih cocktailih.
 
Naslednji dan smo se odpravili v Miracle Gardens (čudežne vrtove), ki so jih preselili iz Al Aina. Za ljubitelje rož, obisk vrta definitivno priporočam! Mami in Renata sta neznansko uživali. Razen polno indijcev in nediscipliniranih otrok, ki so trgali cvetove rož, ne da bi jih starši na to opozorili, smo se imeli res fajn! nato smo se odpeljali še v sosednji emirat Sharjah in se sprehodili po zelo simpatičnem predelu imenovanem Al Qasba, kjer smo si privoščili odlično japonsko večerjo v eni izmed mnogih restavracij, ki se nahajajo na tej promenadi, tik ob ogromnem razglednem kolesu.
 
pogled na recepcijo hotela Mercure
dnevni pogled iz najinega balkona

nočni pogled iz najinega balkona
pred utrdbo Al Jahili v Al Ainu

sredi oaz v Al Ain
obisk ZOO-ja se je ponovno splačal

"ej ti, a me odpelješ s sabo?"
arabske kamele

tole je bil pa moj pogled iz ležalnika
mami je prav tako uživala na ležalniku

v čudovitem parku v Al Ainu
pred hotelom Meridien v emiratu Fujeirah




kavči v baru na plaži v hotelu Meridien
na vhodu v Čudežne vrtove

Pisane barve rož so bile nekaj posebnega
Mami in Renata sta resnično uživali

Toliko različnih rož...
v toliko različnih postavitvah....

in v različnih barvah...
ob manjšem ribniku s fontano

in obveznim spomenikom šejka
Vreme nam je bilo ravno pravšnje za obisk




mami je zares uživala
ob pogledu na vse te različne cvetlice




tudi v obliki srca! ;-))
pogled na kolo na promenadi v Sharjah

na sprehodu po promenadi Al Qasba
v emiratu Sharjah
Za rojstni dan sem peljal mami na večerjo v hotel Shangri La, kjer sva si privoščila okusen bife!!! Osebje me je presenetilo s čokoladno torko in svečko, ki sem jo moral upihniti za srečo! ;-)) In želja se mi je uresničila - uspešno sem prestal avdicijo za SFS-a! ;-)))) Na dan žena se je mami sama odpravila nazaj v mrzlo Slovenijo. Zjutraj okoli 8:30 sem jo pospremil na letališče, ji pomagal pri check-in in ji povedal, kako priti do izhoda na letalo. Brez problemov je našla izhod, v Benetkah pa jo je že čakal GoOpti, nizkocenovni prevoznik, ki jo je odpeljal v Ljubljano na glavno železniško postajo. Tako je bila okoli 18h že doma.
 
Mene je čakalo nekaj turnaroundov in Dusseldorf ki sem preživel v hotelu, saj se nahajamo na letališču in se mi niti pod razno ni dalo v tistem mrazu v mesto! ;-))) Včasih paše samo cel dan gledati TV v postelji in naročati sobno strežbo hehehe! Sledil je Dunaj in takoj zatem se se odločil, da obiščem glavno mesto Turčije, Istanbul za 24 ur in si grem pogledat par klinik za nek poseg, ki si ga že dolgo želim opraviti.  Brez skrbi, ni nič hudega! Samo še lepši bom, kot dosedaj hehehehe!!! ;-)) Med ogledom klinik sem imel nekaj časa, da se sprehodim po ulicah Istanbula in če sem čisto okrit me je Istanbul izjemno presenetil...predstavljal sem si bolj umazano in revno mesto, pa je prav nasprotno! Ulice so polne restavracij, trgovin, uličnih prodajalcev kostanja, kebaba, vzdušje je res enkratno. Ob polnoči so bile ulice polne ljudi in menda se izpraznijo šele okoli 4h zjutraj, ko vse zaprejo. Po temeljitem premisleku sem izbral kliniko, kjer bom opravil poseg in tako se 22.4. zopet odpravljam v Istanbul, kjer bom 24..4 opravil poseg. Povabil sem tudi mami, ki bo s Turkish Airlines priletela iz Ljubljane in mi bo v oporo po operaciji, poleg tega pa tudi ona še ni bila v Istanbulu in upam, da bova imela nekaj časa za ogled te fascinantne turške prestolnice. Takole je izgledalo na mojem 24 urnem "layoverju" v Istanbulu:
 
na začetku ulice, kjer se nahajal moj hotel
pogled med zajtrkovanjem iz hotela

na sprehodu po ozkih ulicah
prodajalna antičnega pohištva




tramvaj na živahni ulici Istiklal
prodajalci kostanja na vsakem koraku

stičišče ulic na trgu Taksim
zbirališče ljudi na trgu Taksim

Po kratkem obisku Istanbula je sledil let v Ameriko - Seattle! Zares sem se ga veselil, saj je bil to prvi obisk Seattla za mene! Nova destinacija, nov magnet za moj že prepoln hladilnik! ;-))) Veliko ljudi mi je že povedalo ogromno lepih stvari o tem ameriškem mestu na zahodni obali, le nekaj kilometrov oddaljenem od Kanade. Let je bil dolg cca. 15 ur in po pristanku sem se odločil za sprehod v sam center mesta, ki je od našega hotel oddaljen cca. 20 min peš, da končno poskusim znameniti Clam Chowder (juha iz školjk v kruhu), ki je tipičen za obalna mesta Amerike. Sprehodil sem se tudi mimo znamenitega kolesa, od koder je čudovit razgled na celotno mesto. Naslednji dan sem se zgodaj zjutraj odpravil v mesto na monorail (vlakec) in se odpravil do Space needle (vesoljska igla), ki je prav tako zelo obiskana turistična točka v Seattlu od koder je prekrasen razgled na pristanišče in celotno mesto. Od vesoljski igli se nahaja tudi stekleni vrt umetnika Dale Chihulyja. Po sprehodu okoli igle sem se odpravil nazaj v mesto in obiskal še eno turistično znamenitost, tržnic, kjer prodajajo doma pridelano hrano, tulipane in ogromno sveže morske hrane! Ogromna tržnica se nahaja kar v dveh nadstropjih. V Spodnjem delu pod tržnico se nahaja ogromno majhnih trgovinic, kjer lahko najdeš vse kar potrebuješ. Zašel sem v trgovino, kjer se je nahajal avtomat z vedeževalko. Seveda si mogel pomagati, da izvem, kaj me čaka v prihodnosti in če bom uspešno opravil z avdicijo za SFS-a, zato sem v avtomat vrgel pol dolarja in dobil naslednjo napoved:
"Ste zelo resna oseba in v zadnjem času ste imeli zelo malo časa za sprostitev. Vaša prihodnost je svetla. Ste zelo pedantni in vaša okolica vas lahko zelo razveseli ali zelo užalosti. Ne iščite novih prijateljev. Vaši sedanji prijatelji so vredi zlata. Ste zelo trmoglavi po naravi, vendar včasih popuščate tistim, ki jih imate radi!"
 
Vi pa presodite, če je vedeževalka zadela ali ne! ;-))) Tik ob tržnici sem se sprehodil še do najstarejšega Starbucksa. To je bil prvi Starbucks sploh in sicer se je odprl leta 1912. Takole je pa vse skupaj izgledalo v Seattlu:
 
mnjamiiii moja juha  iz školjk v kruhu
razgledno kolo - nova turistična atrakcija

izlet z monorailom
vlakcem do vesoljske igle
notranjost monorail-a


Vesoljska igla od spodaj
čudovit razgled na celoten Seattle




vreme je bilo prekrasno za raziskovanje
stekleni vrt umetnika Chihulyja

lej te jagode v čokoladi!!!!!!!!
majhen Andrej pod visoko iglo

pred vhodom v tržnico
keri tulipani!!!!!! ;-))

sveža morska hrana
ni da ni, tukaj najdeš čisto vse!!!!

ogromno svežega sadja in zelenjave
vhod še iz druge strani tržnice

najstarejši Starbucks iz leta 1912
še en pogled na pristanišče iz tržnice

moja vedeževalka
sončni zahod nad tržnico
Po Seattlu je sledila že dolgo pričakovana Lizbona. Se spomnite, kdaj smo začeli leteli z Emirati?!?! Julija 2012, ko je bil prvi let Emiratov sem se tudi jaz odpravil za 5 dni v Lizbono. No tokrat sem delal na letu in upal, da se bom spet dobil z mojim vodičem Luisom, ki me je prevažal na zadnje po Lizboni. Na žalost je bil na turi po Portu, tako da sem se kar sam odpravil po mestu. Vsedel sem se na znameniti tramvaj 28 in se po res ozkih uličicah  vozil po Lizboni in občudoval njene lepote. Naslednji dan sva se še s kolegico stewardeso odpravila v mesto in kupila tipično sladico Pastel de nata ter koruzni kruh za domov. Na poti sva si sredi ulice privoščila še okusne velike jagode! Vreme je bilo prekrasno, okoli 18 stopinj!
 


Spomenik na trgu Restauradores
ozke uličice v Lizboni

na tramvaju št. 28
simpatični tramvaji še vedno vozijo

na trgu Dom Pedro IV
pred mostom 25.april

privoščila sva si okusne jagode!!!!











Po Lizboni je sledil še mrrrrrzli St. Petersburg iz katerega sem prišel predvčerajšnjim! Med prebivalci ljubkovalno imenovan tudi "Piter" je s 4.700.000 prebivalci drugo največje mesto v Ruski federaciji. V bližnji okolici pa jih živi še deset milijonov. Leži na strateško izjemno pomembnem mestu, kjer se reka Neva deltasto izliva v Finski zaliv in dejansko simbolizira rusko okno v Evropo. Mesto je bilo ustanovljeno 27. maja 1703 na ukaz carja Petra I. Velikega, ki je mestu z najemom tujih - predvsem italijanskih - arhitektov dal evropsko noto. Je eno najpomembnejših ruskih pristanišč, zato je z gospodarskega vidika od nekdaj izjemno pomembno mesto.

Z ekipo smo se takoj po prihodu v hotel, ki se nahaja v samem centru mesta na ulici Nevski prospekt odločili obiskati restavracijo kar nasproti našega hotela, ki ponuja tipične ruske specialitete. Dekleta v rdečih oblekicah so poplesavala vsake pol ure na tipično rusko glasbo kar sredi restavracije. Vzdušje je bilo mega! Nasmejali smo se in najedli, da smo komaj prišli nazaj do hotela. Naslednje jutro sem se po zajtrku odpravil v mesto in si ogledal vse večje znamenitosti St. Petersburga - Ruski muzej  (iz leta 1895), Cerkev Kristusa Odrešenika, Muzejski kopleks Ermitaž, bronasti kip konjenika posvečen Petru Velikemu,...Na poti nazaj v hotel sem bil že tako zmrznjen, da sem vzel metro in si ogledal še to "znamenitost" mesta. Nič ne bom lagal, če bom rekel, da sem se peljal z najdaljšimi tekočimi stopnicami, ki jim nisi videl konca. Vsaj 5 min sem se vozil globoko pod zemljo, kjer se je nahajal metro! ;))) Še ena zanimivost mesta sem si rekel!

naše natakarice v zapeljivih oblekcah
in naša družba za mizo s kopilotom

zamrznjene reke sredi St.Petersburga
pred državnim ruskim muzejem

cerkev Kristusa Odrešenika
muzejski kompleks Ermitaž




spomenik Alexandru

Katedrala sv. Isaac
pred bronastim konjenikom

tekoče stopnice do metroja
 
To bi bilo na kratko vse, kar se je dogajalo od 18. januarja pa do danes. Jutri imam dan za počitek, pojutrišnjem pa Beirut navsezgodaj. Potem pa zopet malo v Avstralijo, v Perth, tik pred dopustom pa v Ameriko, zopet v Dallas. Lepo se imejte do naslednjič in kaj napišite!

Še enkrat opravičilo, ker se nisem dolgo javil in uživajte spomladanske dni, konec aprila se pa vidimo na rehabilitaciji v Sloveniji! ;-)

Papa
Andrej
 

petek, 18. januar 2013

Oblačni Mauricius

Čau družba,

evo spet se malo oglašam po 2 tednih! Takoj po novem letu sem sicer malce zbolel, ampak nisem bil na bolniški. Ko sem bil frej sem se cajtal doma, na letih pa sem pil čajčka in med! ;-) Tako sem se pocajtal, sedaj pa je Yuka nekaj staknila... predvčerajšnjim bi morala na Mauricius in se je tako slabo počutila med vkrcavanjem potnikov, da je šla do Purserja in mu povedala, da se ne počuti dobro. Ponjo so poslali avtobus in domov. Seveda je za to dobila absent (odsotna) na urniku in verjetno bo sledil tudi warning letter za 6 mesecev, kar pomeni, da v tem obdobju ne moreš napredovati.

Jaz sem bil kar priden v 2012, saj nisem bil nikoli bolan in tudi odsoten še nisem bil v svoji karieri pri Emiratih! Ampak se nikoli ne ve, kdaj bom kakšen ID pozabil doma ali pa kakšnega od dokumentov hehehe! Upam, da ne pred napredovanjem v SFS-a, ker se potem 6 mesecev ne morem prijavit za napredovanje!! ;-)))

Skratka pred 4 dnevi sem imel tudi jaz Mauricius. Vendar je sedaj deževno obdobje zaradi ciklona, ki se nahaja v bližini Mauriciusa, tako da je bilo vreme bolj en šit! Kljub temu se nas je kar 8 (!!!) takoj po prihodu v hotel zbralo v recepciji in najeli smo mini kombi in voznika za cel dan za cca. 80 EUR in se iz glavnega mesta Port Luis (kjer se nahaja naš hotel) odpravili proti jugu otoka. Na poti smo se ustavili najprej pri ugaslem vulkanskem kraterju Trou aux Cerfs, ki leži v samem središču otoka na 605m nadmorske višine. V širino meri 300 m , globok pa je 80 metrov. Ta vulkan naj bi bil tudi razlog na nastanek Mauriciusa. Po mnenju strokovnjakov naj bi "speči" vulkan lahko postal zopet aktiven kadarkoli v naslednjih 1000 letih. No mi nismo imeli te "sreče", da bi se začelo kaj kaditi iz njega, saj je ob našem obisku začelo rositi, tako da nisem naredil niti ene fotografije! :-(

Nato smo se peljali na sam jug otoka, kjer smo obiskali slapove Rochester. Na poti proti slapovem smo se peljali mimo čudovitih plantaž sladkornega trsa in tudi vreme se je počasi začelo izboljševati! Sladkorni trs namreč predstavlja največji delež izvoza na otoku. Slapovi so visoki cca. 10 m in imeli smo to priložnost, da smo lahko občudovali skok domačina iz samega vrha slapov.

neskončni nasadi sladkornega trsa
slapovi Rochester

no jst ne bi skoču dol hehehe












Po slapovih nas je naš šofer peljal do mesta Gris Gris s čudovitim razgledom na peščeno plažo. Imeli smo krajši postanek za fotografiranje, saj smo bili namenjeni na jugovzhodni del otoka, ki se imenuje Blue Bay.

Gris gris
Z indijko Shvetha in italijanom Luco

Komaj smo čakali da se damo nekam na lepo plažo, vendar smo bili vsi neprijetno presenečeni, ko smo se po skoraj uri vožnje ustavili na javni plaži Blue Bay-a. Plaža je bila polna indijcev, mi pa smo pričakovali dolgo peščeno plažo, na kateri bi sami uživali in se predajali sončnim žarkom, ki so začeli kukati izza oblakov! Grrrrrrr vsi jezni smo se odločili, da tukaj pa ne bomo in se odpeljali po vzhodni strani otoka na sever in iskali kakšno lepo plažo. Na žalost jo nismo našli in se okoli 19h vrnili v hotel. Jaz sem bil taka koma, da sem celo pot prespal, saj smo imeli let ob 3h zjutraj in od takrat nisem zatisnil oči.

Ko smo prispeli v hotel sem se samo zavalil v posteljo in se nisem premaknil do 6h zjutraj naslednji dan. Odpravil sem se na zajtrk in kasneje še v mesto na kosilo ter na lokalno tržnico, kjer sem si kupil čisto pravi sveži mango, banane in mandarine. Pogrešam sadje z okusom po sadju, saj je v Dubaju vse tako špricano, da včasih sploh ne veš, katero sadje ješ! ;-)))

pogled iz moje sobe
pogled na hotel iz morja

Vreme je bilo bistveno boljše kod dan prej. Sonce se je že konkretno začelo kazati med oblaki in med obiskom mesta, me je kar zapeklo v faco! ;-)) Ob 16h smo se odpravili proti letališču in nazaj v Dubaj!

Danes ponoči sem letel v Oman (Muscat), jutri popoldan letim v Kuwait, nato sem 2 dni off in težko pričakovani let v Zambijo/Zimbabve. To je tudi edina destinacija, od koder mi ni uspelo prinesti magneta za na hladilnik, tako da upam, da bom imel tokrat več sreče hehehe! Nato pa priletim spet malo domov na dopust. Slišal sem, da je zapadlo nekaj snega, tako da sem si po dolgem času spet zaželel na smuči. Če bi se mi kdo rad pridružil, ste seveda dobrodošli. Razmišljal sem, da bi se odpravil za kak dan na Vogel, Krvavec, Roglo, ... Kakšen namig kam in kateri dan v tednu?

To bi bilo zaenkrat to! Upam, da nisem bil predolg! Lepo se imejte in oglaste se kaj!

Papa
Andrej

četrtek, 3. januar 2013

Novo leto na letalu v Indijo

Ho ho ho, HAPPY NEW YEAR!!!! ;-))))

Evo me nazaj v Dubaju. Za praznike oz. čez Božič sem se razvajal doma, sedaj pa že veselo letam po zraku. 31.decembra zjutraj sem priletel nazaj iz Slovenije, šel za 8 ur spat, ob 20h pa sem bil že na poti proti letališču. Ob 22:30 sem imel namreč let v Indijo, natančneje v Bombay! ;-)) Yuhuhu prvič v življenju bom novo leto preživel na letalu.

Let je minil brez posebnosti. Na listke papirja sem napisal HAPPY NEW YEAR in jih obesil na steno, da smo imeli vsaj malo občutka, da prihaja novo leto. Potnike sem spraševal, če jim je všeč moja kreacija in vsi so se samo smejali in kimali po indijsko hehehe!!! ;-))))

 
 
Moram priznati, da mi je kar dogajalo na letu. Tja grede smo imeli le 12 potnikov, nazaj pa polno, ampak so hvala bogu vsi samo spali, tako da ni bilo pretiranega dela! ;-))) To je bilo moje novo leto. Hvala za vseeee čestitke, ki ste mi jih poslali na slovenski telefon in ne zamerit, če nisem vsem odgovoril! Tukaj vam odgovarjam HVALA in želim tudi vam vse naj naj v novem letu 2013, predvem pa veliko prijaznih nasmehov in majnih pozornosti! ;-)
 
Drugače sem vam dolžan še fotoreportažo iz obiska mojih staršev v Dubaju. Prišla sta namreč z mano iz Slovenije 11.11. in ostala do 22.11, ko sem ju peljal nazaj domov. Uspel sem zamenjati let in dobil Benetke, tako da sta bila na mojem letu. Na letališču sem spet najel avto in ju peljal domov.
 
En dan sem ju peljal na goro Hafeet. Jebel Hafeet (Jebel pomeni gora po arabsko) leži v Združenih arabskih emiratih na obrobju Al Aina v emiratu Abu Dhabi. Del gore se dejansko dotika meje s sosednjo državo Oman. Gora se dviga 1249 metrov in ponuja izjemen razgled na mesto. Jebel Hafeet je bil pomemben mejnik v zgodovini tega območja, danes pa je sodobna turistična atrakcija, ki privablja ogromno turistov in domačinov vsako leto. Skozi Jebel Hafeet se vije tudi obsežen naravni jamski sistem.

Ob vznožju Jabal Hafeet-a leži zelena oaza Mubazarrah, dobro razvita turistična atrakcija. Na zeleni Mubazarrah so toplovodni vrelci oblikovali jezero, kjer se lahko obiskovalci vozijo z najetimi čolnički. Plavalni bazeni in jacuzziji so razpršeni po vsej oazi. Jebel Hafeet je tudi dom za številne živali, med drugim tudi za netopirje, lisice, kače, itd

To je pogosto napačno označen najvišjo goro Združenih Arabskih Emiratov (kot je zagotovo najbolj znan); ta čast, dejansko pripada neimenovani cca. 1910 m visokemu hribčku na meji z Omanom. Najvišji imenovan vrh v Združenih Arabskih Emiratih pa je Jabal Yibir, visok "neverjetnih" 1.527 m.

Cesta na goro Hafeet je dolga 11,7 km in se dvigne 1219 m visoko. Z 21.ovinki in tremi pasovi (2 za gor in eden za dol) je bila imenenovana za najmogočnejšo cesto na svetu na spletni strani Edmunds.com. Cesta se konča na parkirišču s hotelom in palačo, ki pripada glavnemu šejku države.  Če si je kdo ogledal film RACE (Bollywoodski film indijskega izvora), je lahko opazoval, kako so se glavni akterji podili po tej cesti. Cesto je zgradilo podjetje Strabag International iz Kölna v Nemčiji.

Cesta na goro Hafeet pa je velik izziv tudi za kolesarje, ki pogosto prihajajo sem na treninge. Jebel Hafeet Mercure Challenge je letno cestno tekmovanje, ki se odvija vsako leto v januarju. Domači in mednarodni tekmovalci skušajo v najkrajšem možnem času prekolesarit v povprečju 8% klanec! Jst bi po 10m izdihnil!!! ;-)))
 
Kasneje smo se spustili v mesto Al Ain in si ogledali še muzej oziroma bivše prebivališče pokojnega Sheikh Zayeda v centru Al Ain-a, ki je bil preurejen v muzej in odprt za javnost v letu 2001. Ne samo, da ponuja vpogled v življenje Sheikh Zayed, temveč tudi v samo kulturo države in njen razvoj. Takole je vse tole izgledalo:
 
na poti na goro Hafeet - zadaj se vije cesta
hotel Mercure pod vrhom gore

čudovit pogled na sončen zahod iz hotela
muzejska nekdanja hiša šejka Zayeda
tkole so pa včasih kuhal hehehe
 
Naslednji dan smo se skupaj še s cimrom Tilnom, Yuko in Renato odpravili v Burj Al Arab, luksuzen hotel v Dubaju, ki je bil včasih s svojo višino 321 m četrti najvišji hotel na svetu. Burj Al Arab stoji na umetnem otoku 280 m od plaže Jumeirah in je povezan s kopnim z zasebnim mostom. Oblika konstrukcije je zasnovana tako, da spominja, na jadro ladje. Velikokrat ga navajajo, kot edinega s 7 zvezdicami na svetu. V naprej sem rezerviral mizo za 6 v Skyview baru v 27. nadstropju hotela in zagarantiral, da bomo porabili najmanj 50 EUR na osebo (kar sploh ni težko, saj so cene kar zasoljene). Kako ne bi bile, saj smo bili v hotelu s 7 zvezdicami hehehe! ,-))) Ko smo prišli do rampe, smo morali pozati potrdilo o rezervaciji, da so nas sploh spustili čez most, nato pa te pričakajo pred vhodom, kjer jim predaš ključe avtomobila, da ga lahko parkirajo, ti pa se lahko podaš v notranjost hotela, ki ga seveda vsak občuduje z odprtimi usti. ;-)))) Najprej smo naredili nekaj posnetkov spodaj pri recepciji, nato pa smo se podali po tekočih stopnicah v 1 nadstropje, od koder smo se prav s posebnim dvigalom, iz katerega se vidi ven odpeljali v 27. nadstropje v bar. Tam so nas pričakale nasmejane filipinke, ki so nas pospremile do naše mize. Naročili smo si coctaile in nekja za prigriznit in kaj kmalu nabrali 50 EUR na osebo hehehe! Takole je izgledalo:

Jumeirah beach hotel blizu Burj Al Araba
družinska fotka v recepciji

cela ekipa
ogromen akvarij

to naj bi bila kao recepcija?!?! ;-))
z mami v recepciji

pred skakajočimi fontanami
čudovit pogled proti 1.nadstropju



to pa vidiš, če pogledaš navzgor
v 1.nadstropju pred dvigalom

v Skyview baru
Renata se je spedenala u nulo

mami pred vhodom na čiku
imeli smo čudovit pogled na cel Dubaj




tkole pa izgleda vhod v bar - poln enih čipov
 
Zadnji dan smo odšli na Mamzar plažo in si naredili tradicionalni piknik, kot tudi lansko leto hehehe! Še Renata in Tilen sta se nam pridružila, tako da je bilo prav lušno! Dočakali smo sončni zahod in se naslednji dan zjutraj odpravili proti Sloveniji. V uniformi sem ju pospremil na Terminal 3, kjer sem jima pomagal pri čekiranju na let ter se z metrojem odpravil na naš sedež, ki je le eno postajo oddaljen od Terminala.
 
 
Sedaj pa pobiram predloge, kam na dopust konec januarja. V ožjem izboru so Zanzibar, Brazilija in New York, če imate pa vi  kakšno boljšo idejo pa prosim na dan z njo! ;-)))))
 
Lepo se imejte in še enkrat vse dobro v letu 2013!
 
Se kmalu spet tipkamo!
 
Papa
Andrej


ponedeljek, 24. december 2012

Vesel Božič in srečno novo leto 2013 vsem!!!

Dragi moji,
 
Življenje vsakega od nas ima v novem letu svoj namen.
Vendar vsi ne moremo ustvariti in doseči vsega, lahko pa s prijazno besedo, prijateljskim nasmehom in toplim objemom delamo čudeže.
Naj te tople misli zasejejo vse dobro tudi v vaših srcih.
 
Posebej za ta čas sem sestavil božično koreografijo
na vedno bolj popularni gangnam stil
in upam, da boste uživali ob gledanju!
 
Zaplešimo v novo leto 2013!
 

Pa srečno!
 
Andrej