Živjo,
najprej hvala za vsa spodbudna sporočila, ki sem jih prejel od vas zadnje dni. Renata se je poslovila od Dubaja in se vrnila v svoj rodni Sao Paulo. Zaradi bolezni v družini se je odločila, da bo v večjo podporo doma, kot pa daleč stran v Dubaju. Stal sem ji ob strani, ko je sprejela to odločitev, čeprav mi je bilo zelo težko pri srcu, saj sem se zavedal, da bom izgubil najboljšo prijateljico, s katero sva preživela skupaj vsaj prost trenutek v Dubaju.
22.3. sem jo pospremil na letališče, večer pred tem, pa smo se njeni najožji prijatelji dobili na večerji v Warehouse, kjer smo podoživeli njena 4 leta v Dubaju. Nato smo se odpravili še v Rock Bottom, najin najbolj priljubljen nočni klub, kjer sva doživela nešteto nepozabnih trenutkov.
Ob 4h zjutraj sem jo iz kluba odpeljal domov, da se je še do konca spakirala, jaz pa sem ji v 2 urah sestavil video iz najinih fotografij, ki sem jih naredil v teh 3 letih poznanstva. Tole mi je uspelo narediti:
najprej hvala za vsa spodbudna sporočila, ki sem jih prejel od vas zadnje dni. Renata se je poslovila od Dubaja in se vrnila v svoj rodni Sao Paulo. Zaradi bolezni v družini se je odločila, da bo v večjo podporo doma, kot pa daleč stran v Dubaju. Stal sem ji ob strani, ko je sprejela to odločitev, čeprav mi je bilo zelo težko pri srcu, saj sem se zavedal, da bom izgubil najboljšo prijateljico, s katero sva preživela skupaj vsaj prost trenutek v Dubaju.
22.3. sem jo pospremil na letališče, večer pred tem, pa smo se njeni najožji prijatelji dobili na večerji v Warehouse, kjer smo podoživeli njena 4 leta v Dubaju. Nato smo se odpravili še v Rock Bottom, najin najbolj priljubljen nočni klub, kjer sva doživela nešteto nepozabnih trenutkov.
Ob 4h zjutraj sem jo iz kluba odpeljal domov, da se je še do konca spakirala, jaz pa sem ji v 2 urah sestavil video iz najinih fotografij, ki sem jih naredil v teh 3 letih poznanstva. Tole mi je uspelo narediti:
(video si po mojem lahko ogledate le na stacionarnem računalniku)
Ob 6h zjutraj, sem jo prišel iskat in ji takoj v naročje postavil laptop ter ji zavrtel video, ki sem ga naredil nekaj minut nazaj. Jokala je kot dež, jaz pa sem komaj zadrževal solze. Zapekel sem ji tudi CD in ji ga podaril kot darilo, poleg tega pa sem ji prejšnji večer podaril še najino skupno fotografijo iz Ljubljane in jo dal v majhen okvirček za na nočno omarico. Med poslavljanjem na letališču, pa se je še meni ulilo, tako da sva jokala kot majhna otročka...:-( Že sedaj jo zelo pogrešam in upam, da se bo čez kako leto, ko bo bolezen v družini pozdravljena, vrnila nazaj v Dubaj (če bom jaz še tukaj).
Od 1. maja so nam Emirati ponudili neplačan dopust, saj se za več kot 2 meseca zapira ena vzletna steza (zaradi prenove), kar bo pomenilo manj letov na dan. Prijavil sem se in upam, da bom dobil dopust, če ne za 2 meseca, pa vsaj za enega. Držite pesti...mogoče v tem času najdem službo v Ljubljani in se vrnem nazaj v Slovenijo. Če se ne motim, se sedaj stanje doma malce izboljšuje, ali se motim?
V petek pa zopet letim v Benetke (kjer bom najel avto in se odpeljal domov) in če bo vse po sreči, bom nazaj v Dubaj na svojem letu zopet pripeljal starša. Od konca februarja namreč živim v enosobnem stanovanju, tako da precej lažje pripeljem nekoga na obisk, in ne motim sostanovalca.
To bi bilo zaenkrat vse iz Dubaja. Upam, da ste ok in da se že veselite pomladi, ki se počasi prebuja. Tukaj se temperature že dvigujejo nad 30 stopinj in kar slabo mi je že, ko pomislim na 50 stopinj čez poletje!;-)
Lepo se imejte in oglas'te se kaj!
Čau bau!
Andrej
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Vesel bom vsakega komentarja. Lahko mi zastavite tudi vprašanje.
Odgovoril bom v najkrajšem možnem času. Lp, Andrej