Hej hej,
Evo, pa sem se končno spet malo spravil za računalnik, da vam napišem, kaj se mi je zgodilo v zadnjem mesecu leta 2020 - leto, ki si ga bomo za vedno zapomnili. Žal ne po lepih stvareh. No, nekaj jih je že bilo, ampak smo na njih hitro pozabili ob takih grozotah, ki so se dogajale po celem svetu. Ena lepših stvari, ki so se mi zgodile v 2020 je ta, da sem kupil novo stanovanje in preživel 3 mesece v Sloveniji. Zelo sem bil vesel, ker sem ga v tem času lahko prenovil, po drugi strani pa zaradi korone nisem videl večine prijateljev, saj nismo smeli prehajati med občinami!😭
V soboto 28.novembra sem se odpravil nazaj v Dubaj in sicer preko Dunaja. Po naključju sem izvedel, da gre prijatelj Sebastijan isti dan z avtom do letališča na Dunaju, od koder ima let na Tenerife, tako da sem se z očetom (ki je bil na poti na vikend z vsemi obveznimi dokumenti 🙈) odpeljal do Maribora, kjer sem presedel v Sebastijanov avto in se skupaj še z njegovim prijateljem odpeljal proti Dunaju. Na slovenski strani ni bilo nobene kotrole, na avstrijski pa smo samo povedali, da gremo do letališča in naprej z letalom v Dubaj oziroma na Tenerife. Po prijavi na let sta me povabila, da se jima pridružim za par minute v loung-e, saj sta imela brezplačni vstop, nato pa smo se objeli in poslovili ter odleteli vsak na svojo stran sveta.
 |
| Med vožnjo na dunajsko letališče |
 |
| Plaža Mamzar |
 |
| Nabiranje vitamina D |
Nato je sledilo 14 dni rezerve, ko sem šele dan prej izvedel, kaj imam naslednji dan. In tako sem 14 dni preživel v Dubaju, brez enega samega leta. Sledil je let v Kairo in po 48 urah še v Karachi. Oba leta sta bila zelo "zanimiva", če se lahko tako izrazim. Non-stop smo morali opozarjati potnike na maske in na vsakem letu sem imel kakega posameznika, ki mi je s svojim obnašanjem "polepšal " dan. Včasih se res počutim kot starš na letalu, ki govori svojim otrokom, kako naj se obnašajo in da naj spoštujejo pravila.
V sredo 23.12 sem imel let v Frankfurt in sicer 48 urni layover, kjer smo preživeli tako božični večer kot tudi pol Božičnega dneva. Na 25.12 popoldan smo se odpravili nazaj na letališče in v Božičkovih kapicah pozdravili potnike na letalu proti Dubaju. Nemški leti so vedno zelo prijetni, saj je večina potnikov zelo prijaznih in vedno dosledno upoštevajo naša navodila. V teh 48 urah v Frankfurtu prav tako nismo smeli zapuščati sob, tako da nisem šel na sprehod do Offenbacha, kjer se naš hotela nahaja in prav tako nisem šel do starega mestnega jedra, kjer si nisem ogledal okrašene jelke na trgu Romerberg in nisem obiskal jaslic v bližnji cerkvi Sv. Nikolaja. Vreme je bilo naravnost čudovito za Božič, tako da sem res užival ob pogledu iz svoje hotelske sobe.😎
Po Frankfurtu sem imel nekaj prostih dni, nato pa je 30.l2. sledil let v Moskvo. Pred letom sem se naučil nekaj ruskih besed in navdušil Ruse že ob prihodu na letalo. Leteli smo z dvonadstropnim letalom, jaz pa sem v obe smeri delal v poslovnem razredu, ki se nahaja v zgornjem nadstropju letala. Del poslovnega razreda je tudi lounge - bar, kjer pa se potniki trenutno ne smejo zadrževati. Lahko le naročijo pijačo in jo odnesejo do svojega sedeža. V baru se nahata tudi dve sedežni garnituri - na vsaki strani po ena, kjer pa lahko sedita največ po dva potnika z upoštevanjem socialne razdalje. Mislim, da mi ni treba posebej poudarjati, da je imel sodelavec, ki je delal v baru, kar precej dela s pregovarjanjem in pošiljanjem potnikov nazaj na svoje sedeže, saj so se vsi navajeni družiti v baru. 🙈 Po pristanku v Moskvi je sledila skoraj dvourna vožnja z avtobusom do hotela, ki se nahaja na čisto drugem koncu mesta, kot letališče. Hvala bogu sem zaspal in se zbudil tik pred hotelom!😴 Naslednje jutro na 31.12 sem se zbudil z neznosnimi bolečinami v zgornjem delu hrbta. Izgledalo je tako, kot bi me prijel krč za levo lopatico. Nisem se mogel premikati. Probal sem z razteznimi vajami, pa z vročim tušem, na koncu pa sem pogoltnil 2 tableti Paracetamola, da sem se lahko sploh spravil v uniformo. Po mojem mnenju je bila kriva zelo mehka postelja, saj sem navajen spati na trdih jogijih.
Vožnja nazaj proti letališču je bila občutno krajša zaradi manjšega prometa. Kdo pa gre proti letališču na 31.12 zvečer razen nas in naših potnikov?!😂 Ker je bilo pod nulo, smo morali odmrzniti letalo, tako da smo imeli manjšo zamudo. In ravno med to zamudo smo odštevali v Dubajsko novo leto in to kar v kuhinji poslovnega razreda. Objeli smo se s sodelavci in si zaželeli vse dobro v 2021. Let je bil presenetljivo miren, saj smo pričakovali, da bodo potniki zelo "živahni" na silvestrovo. Hvala bogu smo se zmotili. Na začetku med strežbo večerje je bilo še kar pestro, nato pa je večina zaspala in se na naše veliko veselje zbudila šele pred pristankom v Dubaju. Po izkrcanju potnikov in prihodom na sedež podjetja sem se poslovil od sodelavcev in se kar utrujen ob 5h zjutraj s službenim avtobusom odpravil proti domu.
Po novem letu je zopet sledila rezerva in do danes nisem prejel še nobenega leta. Po urniku imam rezervo še jutri, nato pa let v Dar es Salaam, ki bo tokrat le turnaround, kar pomeni, da se bomo samo obrnili in se isti dan vrnili nazaj v Dubaj. Verjetno je to zopet eden izmed ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe s korono. Pričakujem zeloooo dolg dan. Upam vsaj, da ne bomo polni.🤞
Drugače pa proste dneve poskušam preživljati čim bolj aktivno. Hodim na fitnes, plavat, rolat, tako da se ne zredim nazaj, tako kot na začetku korone, ko sem samo pekel in jedel!😋🐖
 |
| Rolanje v Nad Al Sheeba |
 |
| Plavanje v hotelu Le Meridien |
To bi bilo zaenkrat vse iz Dubaja. Vsem vam želim zdravo, zaljubljeno in uspešno leto 2021, polno majhnih radosti, ki nam obogatijo in popestrijo življenje. 🥂
Lepo in radi se imejte in se beremo v sredo (pojma nimam katero, da se ne bom spet kej zlagal)😊
Vaš Andrej 💖
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Vesel bom vsakega komentarja. Lahko mi zastavite tudi vprašanje.
Odgovoril bom v najkrajšem možnem času. Lp, Andrej