Prvič v Argentino in spotoma še v Rio de Janeiro

Bom dia meu amigos!

Evo me iz Januarske reke in Dobrega zraka (beri: Rio de Janeira in Buenos Aires) Jst bi kr dooool ostal! Čeprav smo imeli drugi dan v Rio bolj šit od vremena, mi je bilo vseeno norooo!!! Sam sem bil v Riu že pred 3 leti in pol, tako da sem komaj čakal, da se spet sprehodim po Copacabani in si privoščim vodo iz svežega kokosa na plaži.

Kot sem vam že povedal, sem v Rio letel z Yukooooo hehehehe! Kot da se nimava že dovolj v Dubaju, ko sva skupaj 24ur/dan, se morava odpraviti še skupaj v Rio. Ko smo oddajali želje za mesec Oktober sva kot željo zapisala, da želiva oba leteti v Rio in dali so nama kar dva, vendar na drugega letita en dan pred mano s Tilnom hehehe! Mogoče se bomo videli za minuto, ko se bomo mi izkrcavali oni pa vkrcavali v isto letalo.

Že na samem začetku smo imeli smolo z vremenom v Dubaju, saj smo imeli gosto meglo in letala nekaj časa sploh niso vzletala. Tako smo namesto ob 7:10 zjutraj vzleteli šele ob 8:40. Eno uro in pol smo čakali na dovoljenje za vzlet in razlagali potnikom, kaj se dogaja. Let je bil dolg več kot 14 ur. Vmes smo imeli 4,5 ure počitka in z Yuko sva vzela isto izmeno. Nad potniško kabino imamo 10 postelj, kjer se lahko malce spočijemo oz jaz sem spal kot dojenček. Še posebej mi paše, ko je kakšna turbulenca...zaspim u minuti! ;-)))) Fajn je, ko letiš z nekom ki ga poznaš, še posebej, če je to tvoja soseda in zelo dobra prijateljica. V Rio smo prileteli ob 16:00 saj je Rio 7 ur pred Dubajem. Sonce je že zahajalo, tako da smo prispeli v hoteli, ko je bila tema.

Z Yuko sva bila zopet soseda hehehe

v eni od najinih sob

Rio de Janeiro (v prevodu iz portugalščine pomeni Januarska reka) je ime mesta in zvezne države v jugovzhodni Braziliji. Mesto slovi po plažah Copacabana in Ipanema, obkroženima s hoteli, po velikem kipu Jezusa, znanem kot Kristus Odrešenik (Cristo Redentor) na gori Corcovado in po vsakoletnem karnevalu. Poleg tega ima največji gozd znotraj kakega urbanega območja, ki se imenuje Floresta da Tijuca. Rio de Janeiro ima okrog 6.150.000 prebivalcev. Število prebivalcev na razširjenem področju mesta ocenjujejo na 10-13 milijonov. Za São Paulom je drugo največje brazilsko mesto, do preselitve prestolnice v Brasílio v letu 1960 pa je opravljalo tudi to nalogo.

Kraj, kjer danes stoji mesto, so januarja 1501 kot prvi Evropejci dosegli portugalski raziskovalci, ki jih je vodil Italijan Amerigo Vespucci. Mislili so, da je Guanabarski zaliv rečno ustje, zato so ga poimenovali Januarska reka. Mesto je bilo ustanovljeno šele 1. marca leta 1565, ko ga je portugalski vitez Estácio de Sá v čast svojega kralja Sebastijana I. imenoval São Sebastião do Rio de Janeiro (Sveti Sebastijan Januarske reke). Mesto je zraslo ob vznožju gore Sladkorni stožec (Pão-de-Açúcar), vendar so ga kasneje v skladu s srednjeveškim načinom obrambe trdnjav prestavili vrh Grajskega griča (Morro do Castelo). Kljub temu, da se mesto po večini lahko uvršča med najsodobneje urejena na svetu, veliko prebivalcev živi v favelah z zelo slabimi življenjskimi pogoji.

Yuka se ni počutila vredu, vendar je kljub temu želela z mano na večerni sprehod po plaži. Vzela sva lokalni avtobus, ki ustavlja pred hotelom in se odpeljala na plažo. Hotel se namreč nahaja v predelu Leblon, malce naprej od Ipaneme in Copacabane. V bistvu se nad hotelom nahaja favela. Favela je revni predel mesta, kjer je ogromno kriminala. Menda se še policija ne upa tja. V bistvu sem že pozabil, kako se je voziti z busom v Riu. V sekundi, ko sva se usedla na bus, sem dobil flash back. OMG, dobro da sva sedela. Voznik vozi, kot bi mu šlo za življenje! Na postajah se vstavi za 2 sekundi in oddrvi naprej kot strela! ;-)))

Z Yuko sva si privoščila kokos, se vsedla na plažo in opazovala Brazilce pri igranju odbojke. Res so nekaj posebnega...tako sproščeni, polni energije in izgledajo, kot da bi bil edini problem v njihovem življenju, kako najbolje izkoristit dan na plaži hehehe! Ko sva spila kokosovo vodo, ki by the way nima niti malo okusa po kokosu, sva prosila prodajalca, da nama ga še odpre, tako da sva s pomočjo koščka kokosove lupine, pojedla še meso znotraj kokosa.

mnjamiiiiii kokos po 3 letih

Yuki je bilo všeč kokosovo meso

noč na Ipanemi

Naslednji dan je bilo prečudovito vreme. Ker se Yuka še vedno ni počutila ok, sem se še z dvema puncama dogovoril, da se pred zajtrkom odpravimo na jutranji tek po Ipanemi. Aaaaaaaa kolk je to faaaaajn! Vsi laufajo, telovadijo, igrajo odbojko, ful se vsi športno udejstvujejo, kar mi je zelo všeč. Po teku je sledil zaslužen zajtrk. Po odličnem samopostrežnem zajtrku v hotelu sem se z Yuko odpravil na hotelsko plažo in na bazen za dobro uro, saj smo imeli ob 12:30 že wake up call za let v Buenos Aires.

foto shooting na hotelski plaži

vreme je bilo odlično

privoščil sem si jackuzzi ;-)

naš hotel Sheraton v Riu

Yuka se je počutila vedno slabše in takoj po pristanku v Buenos Airesu šla bruhat v stranišče na letalu. Prav boga je bila. V Buenos Airesu je bil slučajno ravno na dopustu Martin, moj tenis partner, tako da mi je rekel, da naj ga pokličem in me bo peljal ven. Yuko sem spravil spat, mi pa smo z ekipo najprej odšli v odlično grill restavracijo Siga la vaca (Sledi kravi), kjer imajo sistem all-you-can-eat in odlično meso. Argentina je še posebej znana po najboljši govedini, vendar jaz je na žalost ne jem veliko, tako da sem si privoščil odličnega piščanca. Poleg tega so imeli velik solatni bar in vsak je naročil še rdeče vino. Kap me je zadela, ko so vsakemu prinesli ne samo kozarec rdečega, temveč celo flašo!!!!! Haloooo a ste normalni, če jaz spijem celo flašo, me boste nesli domov. Uspelo mi je spiti malo več kot pol steklenice hehehehe. Plačali smo okoli 20 EUR, kar je zelo poceni za vse, kar smo dobili za ta denar.

Ravno prav opit sem se vrnil ob 23:30 nazaj v hotel in malo čez polnoč je Martin potrkal na moja vrata. Še ves zadet od vina, sem ga bil ful vesel in nisem mogel verjet, da se srečava na drugem koncu sveta. Odpeljal me je k svojemu prijatelju, ki je ravno praznoval rojstni dan. Martinova sestra Carolina je spekla torto (s karamelnim namazom dulce de leche) in okoli 1:30 smo se odpravili ven. Haloooo jst bi moral že spat, ker sem bil kao ful zmatran, ampak kolikokrat pa imaš priložnost, da te lokalec pelje naokoli in predstavi nočno življenje Buenos Airesa. Odpravili smo se v nočni klub, podobno diskoteki, kjer smo plesali do 6h zjutraj. Komaj sem še hodil, ko me je pripeljal pred moj hotel. Z Martinom sva se dogovorila, da če se bo zbudil pred poldnevom, da me pokliče v hotel in pelje po mestu, vedar sem se sam zbudil šele okoli 13:00, Martin pa še kasneje. Vreme je bilo odlično. Temperatura se je gibala okoli 20 stopinj, ravno prav za sprehod po mestu. V Argentini je namreč sedaj pomlad. Tako sem se sam (Yuka je šla bolj zgodaj še z eno punco na avtobus hop on hop off) odpravil peš okoli hotela, do ulice Florida in do simpatičnega trga Plaza de Mayo, ki ga obkrožajo mestna hiša, Casa Rosada ter hiša Buenos Aires Cabildo, nekdanja mestna hiša in kasneje vladna palača, v kateri pa se danes nahaja muzej.

pogled na mesto iz moje hotelske sobe

okolica našega hotela

spomenik pred začetkom ulice Florida

Mestna hiša na Plaza de Mayo

Buenos Aires Cabildo na Plaza de Mayo

Casa Rosado ob Plaza de Mayo

spomenik na Plaza de Mayo

pogled na Avenijo 9.julija

Gledališče kjer uprizarjajo Tango show

Gledališče Colon

Pogled iz mestnega parka na naš hotel

Buenos Aires je glavno in največje mesto v Argentini. Nahaja se na zahodnem bregu ustja reke Río de la Plata, na severovzhodni obali Južne Amerike. Večina zgradb v mestu je zaznamovala praktična potreba, z določenimi elementi, ki spominjajo na Barcelono, Pariz in Madrid – vključno s tipičnimi italijanskimi in francoskimi elementi. V predmestjih Buenos Airesa se je rodil tudi strastni ritem tanga, ki ima sedaj že več stilov in se je nadalje razvijal širom sveta.

Za naslednji Rio-Buenos Aires, ki ga imam 25.10. sem se dogovoril z Martinovo sestro Carolino, da me pelje na pravi tango show, saj bo Martin takrat že v Dubaju. Bomo videli, če se nam bo uspelo kaj dogovorit...;-))) Kljub temu, da ne bom letel z Yuko, pa bo kot za nalašč takrat v Riu tudi Renata in sicer na business promotion. Prijavila se je, da bi predstavljala Emirate na sejmu turizma in bo nastanjena v istem hotelu kot jaz. Ona bo v Riu kar 6 dni in od tega bo morala biti 3 dni na sejmu, ostalo pa uživancija! Še celo mami bo pripeljala iz Sao Paola, tako da bosta lahko skupaj uživali v Riu. In končno bom tudi jaz spoznal svojo "bodočo taščo"!;-)))

Skratka po Buenos Airesu smo leteli nazaj v Rio, kjer smo ostali še 24 ur. V Rio smo prileteli malo čez polnoč in naslednje jutro se je večine ekipe odpravila na organiziran izlet po mestu. Tudi Yuka je šla  njimi, jaz pa sem se zaradi slabega vremena raje odločil, da grem po svoje...najprej sem se z busom odpravil v center mesta, kjer sem se sprehajal po nabitih ulicah in si kupil popularne brazilske japonke Havaianas. Nato sem se odpravil do bližnjega trga Tiradentes, kjer se nahaja kip Dom Pedra I. Medtem ko sem tam sedel, da si malce odpočijem, pristopi k meni nek brazilec in me ogovori, kaj počnem tukaj. Odgovoril sem mu, da čakam, on pa mi odgovori, da to ni ravno najprimernejše mesto za čakanje! Halooooo, čist sem se usral. Čudno mi je bilo, zakaj je trg toliko prazen, vendar mi je prijazen brazilec razložil, da trg obkrožajo mnogi brezdomci in drogaraši, ki napadajo turiste, saj potrebujejo denar za drogo. Usmeril me je na ulico Lavradio, kjer je ravno takrat potekal sobotni sejem. Sprehodil sem se po celi ulici in občudoval ročne in antične izdelke, ki so jih ponujali domačini ter prispel do predela Lapa in njenega znamenitega 64m visokega in 270m dolgega mostu iz leta 1750, po katerem se še vedno vozi znameniti tramvaj v predel Santa Teresa. Most je bil zgrajen z namenom, da ljudem ki živijo v Santa Teresi dobavijo pitno vodo iz nižje ležečega Ria. Sprehodil sem se še do glavne avenije Rio Branco in si od zunaj ogledal še čudovito mestno gledališče, ki je bilo pred kratkim obnovljeno in sprejme 2.244 obiskovalcev, mestno hišo, nacionalno biblioteko in Narodni muzej likovnih umetnosti. Kasneje sem in se z metrojem odpeljal nazaj na Ipanemo, kjer sem obujal spomine izpred 3,5 let ter se odpravil na kraj zločina, oziroma hostel, kjer sem takrat bival. Nato sem zavil še v svojo najljubšo restavracijo, si privoščil kosilo in se peš od Ipaneme bos po plaži odpravil nazaj do našega hotela. Kako dobro uro sem hodil in užival ob sicer oblačnem vremenu, občasno je tudi malce rosilo. Kako je vse to izgledalo, pa si lahko pogledate spodaj:

Pogled iz hotela na Leblon in Ipanemo

Nad hotelom se nahaja ena izmed favel

Gneča po ulicah centra Ria de Janeira

Zanimiva arhitektura iz 18.stoletja

Spomenik Dom Pedra I.

Stavbe, ki so obkrožale trg Tiradentes

Sobotni sejem v Rio de Janeiru

Po ulici je odmevala glasba v ritmu sambe

živahni predel mesta Lapa

znameniti most v Lapi

Mestno gledališče iz leta 1909

Mestna hiša Ria de Janeira

Nacionalna biblioteka

Narodni muzej likovnih umetnosti

spomenik pred mestno hišo

ne najbolj moderen metro v Riu ;-))

ulica, kjer se nahaja večina hostlov

moj je bil na številki 18!

rdeča zastava označuje prepovedano kopanje

moj hotel v daljavi in pot ki sem jo prehodil

odlična pogruntavščina za vaje

znamenita ulica ob plaži polna tekačev

Ko sem prispel v hotel, sem si privoščil še 2 uri spanca, preden so nas poklicali za odhod nazaj v Dubaj. Let je bil ponovno dolg cca. 14 ur. Yuka se je počutila že malce boljše. Tokrat nama ni bilo usojeno, da bi bila v isti izmeni za počitek! ;-)) Bi bilo že preveč kičasto!

Po Riu sem imel še 3 turnarounde, čez 3 dni (25/10) pa zopet na isto pot v Januarsko reko in Dobri zrak hehehehe!!! Kolk se smešno sliši, če prevedeš Rio de Janeiro in Buenos Aires v slovenščino! Danes smo dobili tudi urnik za drugi mesec, ko bi moral biti na rezervi. Ker pa imam 5 dopusta (ko z Renato prideva v Slovenijo) pa so se me usmilili in mi dali rezervo le zadnji 5 dni v mesecu. Pred dopustom pa letim v Milano, po dopustu pa v Teheran in Houston (če ga ne bom zamenjal za kaj krajšega, ker menda starši zopet prihajajo u posjetu).

Takole se pa zabavamo v Dubaju z Yuko in Renato, med leti, ko nam je dolgčas hehehehehe:

Vesoljci napadajo Dubaj

Lahko ti podarim samo ljubezen...;-))

Skratka to bi bilo "na kratko" vse, kar se je dogajalo z mano v zadnjih 14 dneh. Sedaj pa bi vas malce prosil za pomoč in sicer za namige, katere kotičke Slovenije priporočate za ogled, saj bova z Renato na obisku v Sloveniji le 7 dni! Predloge mi lahko pošljete kar tukaj preko komentarjev ali pa na moj osebni mail, če ga imate.

Že vnaprej se vam zahvaljujem za vse vaše predloge in se kmalu spet vidimo hehehe! Uživajte max in malce lepega vremena prišparajte za začetek novembra, ko prideva midva na obisk!

Papa
Andrej