Aloooooo,
evo spet se mal oglašam! Sej ne morem verjet...ravnokar je bil 30.000 obiskovalec na mojem blogu v dveh letih, od kar pišem tale blog hahahaha!!! Svaka čast! Očitno vam je res všeč! Všeč mi je tudi to, da ko se dobim s prijatelji, ne izgubljam časa z opisovanjem svojih layoverjev, ampak se lahko posvetimo bolj aktualnim temam. ;-))
Moj zadnji layover je bil Senegal, še pred tem, sem se pa na vrat na nos odločil, da se prijavim za napredovanje v SFS-a (Senior Flight Stewarda), saj so dali razpis na portal 23.9. Glede na to, da sta pogoj za prijavo opravljeni dve delavnici o vodenju in razgovor z managerjem sem si hitro pogledal razpored delavnic in kot naročeno sem bil prost 25.9. za delavnico imenovano Managing Our Business (upravljanje s našim poslom) in 30.9. za delavnico imenovano Creating Sparkle and Inspired People (ustvarjanje iskrice in inspiriranih ljudi). Takoj sem pisal mail tudi asistentki mojega managerja in se naročil za razgovor 1.10., saj je bil razpis odprt do 2.10. Vse se je izšlo kot da bi bilo namenjeno! ;-)))
Med obema delavnicama sem zopet letel v Senegal, Dakar, kjer smo ostali celih 48 ur. Let je trajal skoraj 10 ur brez večjih zapletov, razen sproženega alarma za dim v enem izmed stranišč v economy razredu. Nek potnik se je namreč odločil, da bo prižgal cigareto in seveda se je sprožil alarm, katerega sem jaz osebno in tudi tudi ostala ekipa slišala prvič v življenu (kljub temu, da smo se na Collegu učili, kako se sliši alarm, ko gre za dim na letalu) Zanimivo je bilo to, da smo vsi odreagirali zelooo hitro in prisebno. Takoj ko smo slišali triple low chime every 30 seconds smo leteli k stranišču z gasilnim aparatom in masko, kjer je utripala luč za dim. Kolega Hayge je odprl straniščna vrata od zunaj in tipa dobesedno vrgel iz stranišča ter pogasil cigaretni ogorek v smeteh, saj bi lahko vodilo do požara na letalu, kar bi bilo lahko usodno. Tip se je tako tresel, poleg tega pa so ga vsi potniki ozmerjali in zahtevali, da gre ob pristanku v Senegal v zapor. Komaj smo pomirili potnike, ki so bili vidno razburjeni, saj so se zavedali, v kaj bi to lahko pripeljalo.
Tokrat sem se odločil, da v Dakarju ne grem nikamor, saj sem se že z Ano februarja opravil na suženjski otok Goree in roza jezero. Naslednje jutro sem šel na tek okoli hotelskega resorta. Prav pasalo je, saj ni bilo tako vroče kot je še vedno v Dubaju! ;-) Sedaj se pripravljam na 10km maraton, ki bo 25.januarja v Dubaju! Upam, da bom dobil prost dan, da se ga bom lahko udeležil.
Vreme je bilo odlično...sonce je pripekalo, bazen je vabil in odločil sem se, da se po teku in zasluženem obilnem hotelskem zajtrku, odpravim na bazen. Najprej sem preplaval 20 dolžin v bazenu, nato pa nastavil sončnim žarkom. Pol ure kasneje se mi je pridružila še kolegica Myriam iz Alžirije.
Na vročem soncu sem zdržal eno celo uro in se prestavil v senco, ker je okoli 1h popoldan že zelooo pripekalo. Myriam pa je kar vztrajala in vztrajala v bazenu kljub mojim opozorilom, da se čim prej premakne v senco. Pod senčnikom sem začel študirati material za drugo delavnico in se po eni uri odločil, da se prestavim v sobo. Voda in sonce sta me tako zmatrala, da sem se samo še prevrnil v posteljo in si privoščil popoldanski počitek! ;-) Myriam pa je kar čvekala v bazenu z ekipo iz druge letalske družbe, saj si ponavadi hotel delimo še z osebjem drugih letalskih družb. Zvečer smo se z ekipo odpravili na večerjo v bližnjo restavracijo z morsko hrano, kjer sem si privoščil okusno ribo na žaru. S črncem Haygom, pol Nigerijcem in pol Bolgarom, sem se dogovoril za teniški dvoboj naslednje jutro, saj so bila ob hotelu tudi 4 teniška igrišča. Ob večerji se je pohvalil, da je kot otrok zmagoval na številnih teniških turnirjih, tako da sem pričakoval težek dvoboj! ;-)))
Pa se je izkazalo, da je imel prejšnji večer samo dolg jezik. ;-)))) Premagal sem ga s 6:3 in ponosno odkorakal z igrišča hehehehe!!! Novi Wilsonov lopar, ki sem ga kupil pri sportsdirect.com v Ljubljani je očitno res čudežen. Do sedaj sem z njim premagal vse, s katerimi sem igral! ;-))) Če 3 ure smo imeli zbor v recepciji za odhod proti Dubaju. Myriam je prišla vza zatečena, solze so ji tekle iz oči, ni mogla niti gledati. Povedala nam je, da je jedla rakce in da ima očitno alergijo, jaz pa sem bil prepričan, da je fasala sončarico. Dan prej se mi je še režala, ko sem bil jaz čisto opečen, naslednji dan pa je prišlo za njo. Revca na letalu ni mogla nič, tako da smo jo posadili na sedež v business classu, kjer je deadheadala nazaj v Dubaj (beri: potovala kot potnik) in prespala večino leta, medtem ko smo v businessu ostali samo še jaz in francoz ter SFS, ki pa je bil iz Hrvaške. Ful je bilo lušno, če verjamete...polni smo bili!!!! Nobenih menijev nismo imeli za povratni sektor, pojma nismo imeli, kakšno hrano strežemo, poleg tega pa nam je sploh niso dali dovolj, tako da tipa, ki je bil odgovoren za catering nismo spustili iz letala, dokler nam ni zagotovil zadosti hrane za dva obroka, saj je bil let ponovno dolg več kot 9 ur. Zjutraj smo vsi izmučeni končno prispeli v Dubaj. Najprej sem šel spat za 8 ur, nato pa sem moral izpolniti še 60 strani dolg delovni zvezek za drugo delavnico za vodje, ki smo jo imeli naslednji dan.
Že na prvi delavnici je bilo zelo zanimivo, na drugi pa še bolj, saj se jo je udeležila tudi kolegica Audrey iz Fidžija, ki je prišla v Dubaj istočasno, kot jaz in je bila na Collegu v paralelki. Zafrkavali in smejali smo se cel dan, še posebej, ko je Audrey prišla v uniformi na delavnico, dress code pa je bil smart casual hehehehe!!!!! Naslednji dan sem imel dogovorjen sestanek pri managerju, ki sem ga by the way videl prvič u lajfu. Pogoj za prijavo za SFS-a sta namreč opravljeni obe delavnici za vodje ter sestanek z managerjem. Do sedaj zamenjal že kar nekaj managerjev. On je moj tretji manager. Po novem sistemu, vsakič ko napreduješ, spremeniš managerja, saj imajo razdeljene po razredih, v katerem delaš. Po pol ure prijetnega pogovora in deljenja izkušenj mi reče, da sem primeren material in da se lahko naslednjič prijavim za SFS-a! Naslednjič?!?!? Kako?!?!? Ne čujem dobro?!?!! "Zakaj pa ne sedaj" sem ga vprašal? Saj se razpis zapre jutri?!?!? In mi je razložil, da morata biti delavnici in razgovor opravljen pred odprtjem razpisa! Halooooo, to pa nikjer ne piše sem si mislil! Kr neki... Rekel mi je da bodo itaq razpisali zopet čez 2 meseca, tako da naj nikar ne skrbim! Vseeno sem bil kar razočaran, saj sem se v glavi že začel pripravljat za SFS-a. Itaq nič ne morem, sprijaznil sem se z dejstvom, kljub temu pa sem klinil na Prijavi se na portalu. Pa da vidimo, če bo šlo skozi tokrat...če ne zdej pa čez 2 meseca! ;-))))
Po intervjuju sem imel Kuwait in Yemen z Yuko ter 5 dni off + rest day pred letom v Rio in Buenos Aires, ki sem ga dobil skupaj z Yuko. Odločil sem se, da presentim domače in prijatelje in grem domov za 5-6 dni. Da bi šel lahko za 7 dni sem zamenjal popoldanski Yemen (čeprav ga nisem hotel, ker bi letel z Yuko) za nočni Karachi, tako da bi lahko že 3.10. zjutraj, direktno iz Karachija letel domov. Rezerviral sem si tudi že GoOpti, budget prevoz iz Benetk. Med Kuwaitom in Karachijem sem imel le 11 ur počitka, kar je minimalni zahtevan počitek med dvema letoma. Ker pa smo iz Kuwaita zamujali in prileteli v Dubaj 12:39, smo bili točno 9 minut prepozni, za mojih 11ur počitka, tako da so mi avtomatsko spremenili in odstranili moj nočni Karachi ter dali na CAN USE. Čakal sem skoraj do 17h in držal pesti, da mi naslednji dan ne dajo ničesar in da grem lahko 3.10. že domov. Pa ni uspelo. Ob 17h sem pogledal roster in žalostno ugotovil, da so mi dali popoldanski Karachi, tako da bi bilo vseeno, če bi letel v Yemen z Yuko. In tako je splavalo po vodi, da bi šel domov že 3.10. Tudi vplačni GoOpti je šel v maloro. Hvala bogu so bili tako prijazni in razumevajoči na GoOptiju, da so mi povrnili 20 EUR od vplačanih 30 EUR za rezervacijo v obliki promocijske kode za naslednji prevoz.
Iz Karachija sem priletel ob 22h zvečer in se v minuti odločil, da se z Lufthanso ob 1:25 ponoči odpravim proti Frankfurtu, ter naprej z Adrijo direktno v Ljubljano, Yuka pa v Indijo na poroko svoje prijateljice. Na brzino sem spakiral in se odpravil na letališče, kjer me je čakalo presenečenje. Ground staff mi je namreč takoj povedal, da majo za osebje dress code in da ne smem na letalo s kavbojkami in da naj se preoblečem v hlače. Haloooooo, sam jst nimam hlač s sabo! Kaj zdaj?!?!!? Hvala bogu sva s Tilnom dala Yuki najin ključ od vhodnih vrat pred parimi dnevi, tako sem poklical Yuko, naj mi na letališče v hitrem postopku prinese hlače iz moje omare. Minuto pred zaprtjem check-ina sem se pojavil s hlačami! OMG!!!!! ;-))))
Ampak to še ni konec presenečenj!!!! V Duty Freeju sem kupil tudi 2 šteki cigaret (kot vedno), saj so 3x cenejše kot pri nas. Ampak žal nisem imel sreče, saj me je uslužbenec na carini v Frankfurtu ustavil in mi zaračunal carino, pa še kazen, ker sem šel čez oznako, da nimam nič za prijaviti. Zato sem poleg cene, plačal še skoraj 60 EUR carine in kazni! A lahko še kej nooooooooo!!!! ;-)))))) No zdej vem, da lahko v EU prinesem samo eno šteko cigaret. Jah kaj čmo...iz napak se učimo! ;-))) Na tem popotovanju iz Dubaja v Ljubljano sem se res naučil veliko in plačal za to primerno!!!!!
S prihodom sem presenetil tako domače, kot tudi prijatelje. Včeraj me je Andreja s svojim sinom Maticem povabila, da se jima pridružim na izletu na morje in imeli smo se čudovito! Vreme je bilo kot naročeno. Čeprav med vožnjo mimo Nanosa ni tako izgledalo, smo imeli na obali cel dan sonček in čez 20 stopinj!!!!! Tole je pa dokaz:
Počakali smo na sončni zahod, se zapeljali še do Portoroža, kjer smo si privoščili sladoled in "okusne" palačinke, dočakali ognjemet, našli nevesto, zaplesali par foxtrot korakov na provizorični terasi in bili ready za povratek proti domu! Nepozaben dan!!!! Hvala Andreja in Matic :-*!
Pojutrišnjem pa nazaj v Dubaj! V sredo namreč letim z Yuko v Rio in Buenos Aires (Rio ena noč, Buenos Aires ena noč in nazaj v Rio še za eno noč)! V Riu sem namreč že bil sam nekaj let nazaj, preden sem se pridružil Emiratom, ampak komaj čakam da se vrnem na Ipanemo in Copacabano!!!! Pa še Yuka bo z mano! Kaj si lahko še želiš! ;-)))) Bom poročal, ko se vrneva iz 5 dnevnega popotovanja.
Do takrat pa uživajte in čakam na vaše komentarje! ;-)
Papa
Andrej
evo spet se mal oglašam! Sej ne morem verjet...ravnokar je bil 30.000 obiskovalec na mojem blogu v dveh letih, od kar pišem tale blog hahahaha!!! Svaka čast! Očitno vam je res všeč! Všeč mi je tudi to, da ko se dobim s prijatelji, ne izgubljam časa z opisovanjem svojih layoverjev, ampak se lahko posvetimo bolj aktualnim temam. ;-))
Moj zadnji layover je bil Senegal, še pred tem, sem se pa na vrat na nos odločil, da se prijavim za napredovanje v SFS-a (Senior Flight Stewarda), saj so dali razpis na portal 23.9. Glede na to, da sta pogoj za prijavo opravljeni dve delavnici o vodenju in razgovor z managerjem sem si hitro pogledal razpored delavnic in kot naročeno sem bil prost 25.9. za delavnico imenovano Managing Our Business (upravljanje s našim poslom) in 30.9. za delavnico imenovano Creating Sparkle and Inspired People (ustvarjanje iskrice in inspiriranih ljudi). Takoj sem pisal mail tudi asistentki mojega managerja in se naročil za razgovor 1.10., saj je bil razpis odprt do 2.10. Vse se je izšlo kot da bi bilo namenjeno! ;-)))
Med obema delavnicama sem zopet letel v Senegal, Dakar, kjer smo ostali celih 48 ur. Let je trajal skoraj 10 ur brez večjih zapletov, razen sproženega alarma za dim v enem izmed stranišč v economy razredu. Nek potnik se je namreč odločil, da bo prižgal cigareto in seveda se je sprožil alarm, katerega sem jaz osebno in tudi tudi ostala ekipa slišala prvič v življenu (kljub temu, da smo se na Collegu učili, kako se sliši alarm, ko gre za dim na letalu) Zanimivo je bilo to, da smo vsi odreagirali zelooo hitro in prisebno. Takoj ko smo slišali triple low chime every 30 seconds smo leteli k stranišču z gasilnim aparatom in masko, kjer je utripala luč za dim. Kolega Hayge je odprl straniščna vrata od zunaj in tipa dobesedno vrgel iz stranišča ter pogasil cigaretni ogorek v smeteh, saj bi lahko vodilo do požara na letalu, kar bi bilo lahko usodno. Tip se je tako tresel, poleg tega pa so ga vsi potniki ozmerjali in zahtevali, da gre ob pristanku v Senegal v zapor. Komaj smo pomirili potnike, ki so bili vidno razburjeni, saj so se zavedali, v kaj bi to lahko pripeljalo.
Tokrat sem se odločil, da v Dakarju ne grem nikamor, saj sem se že z Ano februarja opravil na suženjski otok Goree in roza jezero. Naslednje jutro sem šel na tek okoli hotelskega resorta. Prav pasalo je, saj ni bilo tako vroče kot je še vedno v Dubaju! ;-) Sedaj se pripravljam na 10km maraton, ki bo 25.januarja v Dubaju! Upam, da bom dobil prost dan, da se ga bom lahko udeležil.
Vreme je bilo odlično...sonce je pripekalo, bazen je vabil in odločil sem se, da se po teku in zasluženem obilnem hotelskem zajtrku, odpravim na bazen. Najprej sem preplaval 20 dolžin v bazenu, nato pa nastavil sončnim žarkom. Pol ure kasneje se mi je pridružila še kolegica Myriam iz Alžirije.
Na vročem soncu sem zdržal eno celo uro in se prestavil v senco, ker je okoli 1h popoldan že zelooo pripekalo. Myriam pa je kar vztrajala in vztrajala v bazenu kljub mojim opozorilom, da se čim prej premakne v senco. Pod senčnikom sem začel študirati material za drugo delavnico in se po eni uri odločil, da se prestavim v sobo. Voda in sonce sta me tako zmatrala, da sem se samo še prevrnil v posteljo in si privoščil popoldanski počitek! ;-) Myriam pa je kar čvekala v bazenu z ekipo iz druge letalske družbe, saj si ponavadi hotel delimo še z osebjem drugih letalskih družb. Zvečer smo se z ekipo odpravili na večerjo v bližnjo restavracijo z morsko hrano, kjer sem si privoščil okusno ribo na žaru. S črncem Haygom, pol Nigerijcem in pol Bolgarom, sem se dogovoril za teniški dvoboj naslednje jutro, saj so bila ob hotelu tudi 4 teniška igrišča. Ob večerji se je pohvalil, da je kot otrok zmagoval na številnih teniških turnirjih, tako da sem pričakoval težek dvoboj! ;-)))
Pa se je izkazalo, da je imel prejšnji večer samo dolg jezik. ;-)))) Premagal sem ga s 6:3 in ponosno odkorakal z igrišča hehehehe!!! Novi Wilsonov lopar, ki sem ga kupil pri sportsdirect.com v Ljubljani je očitno res čudežen. Do sedaj sem z njim premagal vse, s katerimi sem igral! ;-))) Če 3 ure smo imeli zbor v recepciji za odhod proti Dubaju. Myriam je prišla vza zatečena, solze so ji tekle iz oči, ni mogla niti gledati. Povedala nam je, da je jedla rakce in da ima očitno alergijo, jaz pa sem bil prepričan, da je fasala sončarico. Dan prej se mi je še režala, ko sem bil jaz čisto opečen, naslednji dan pa je prišlo za njo. Revca na letalu ni mogla nič, tako da smo jo posadili na sedež v business classu, kjer je deadheadala nazaj v Dubaj (beri: potovala kot potnik) in prespala večino leta, medtem ko smo v businessu ostali samo še jaz in francoz ter SFS, ki pa je bil iz Hrvaške. Ful je bilo lušno, če verjamete...polni smo bili!!!! Nobenih menijev nismo imeli za povratni sektor, pojma nismo imeli, kakšno hrano strežemo, poleg tega pa nam je sploh niso dali dovolj, tako da tipa, ki je bil odgovoren za catering nismo spustili iz letala, dokler nam ni zagotovil zadosti hrane za dva obroka, saj je bil let ponovno dolg več kot 9 ur. Zjutraj smo vsi izmučeni končno prispeli v Dubaj. Najprej sem šel spat za 8 ur, nato pa sem moral izpolniti še 60 strani dolg delovni zvezek za drugo delavnico za vodje, ki smo jo imeli naslednji dan.
Že na prvi delavnici je bilo zelo zanimivo, na drugi pa še bolj, saj se jo je udeležila tudi kolegica Audrey iz Fidžija, ki je prišla v Dubaj istočasno, kot jaz in je bila na Collegu v paralelki. Zafrkavali in smejali smo se cel dan, še posebej, ko je Audrey prišla v uniformi na delavnico, dress code pa je bil smart casual hehehehe!!!!! Naslednji dan sem imel dogovorjen sestanek pri managerju, ki sem ga by the way videl prvič u lajfu. Pogoj za prijavo za SFS-a sta namreč opravljeni obe delavnici za vodje ter sestanek z managerjem. Do sedaj zamenjal že kar nekaj managerjev. On je moj tretji manager. Po novem sistemu, vsakič ko napreduješ, spremeniš managerja, saj imajo razdeljene po razredih, v katerem delaš. Po pol ure prijetnega pogovora in deljenja izkušenj mi reče, da sem primeren material in da se lahko naslednjič prijavim za SFS-a! Naslednjič?!?!? Kako?!?!? Ne čujem dobro?!?!! "Zakaj pa ne sedaj" sem ga vprašal? Saj se razpis zapre jutri?!?!? In mi je razložil, da morata biti delavnici in razgovor opravljen pred odprtjem razpisa! Halooooo, to pa nikjer ne piše sem si mislil! Kr neki... Rekel mi je da bodo itaq razpisali zopet čez 2 meseca, tako da naj nikar ne skrbim! Vseeno sem bil kar razočaran, saj sem se v glavi že začel pripravljat za SFS-a. Itaq nič ne morem, sprijaznil sem se z dejstvom, kljub temu pa sem klinil na Prijavi se na portalu. Pa da vidimo, če bo šlo skozi tokrat...če ne zdej pa čez 2 meseca! ;-))))
Po intervjuju sem imel Kuwait in Yemen z Yuko ter 5 dni off + rest day pred letom v Rio in Buenos Aires, ki sem ga dobil skupaj z Yuko. Odločil sem se, da presentim domače in prijatelje in grem domov za 5-6 dni. Da bi šel lahko za 7 dni sem zamenjal popoldanski Yemen (čeprav ga nisem hotel, ker bi letel z Yuko) za nočni Karachi, tako da bi lahko že 3.10. zjutraj, direktno iz Karachija letel domov. Rezerviral sem si tudi že GoOpti, budget prevoz iz Benetk. Med Kuwaitom in Karachijem sem imel le 11 ur počitka, kar je minimalni zahtevan počitek med dvema letoma. Ker pa smo iz Kuwaita zamujali in prileteli v Dubaj 12:39, smo bili točno 9 minut prepozni, za mojih 11ur počitka, tako da so mi avtomatsko spremenili in odstranili moj nočni Karachi ter dali na CAN USE. Čakal sem skoraj do 17h in držal pesti, da mi naslednji dan ne dajo ničesar in da grem lahko 3.10. že domov. Pa ni uspelo. Ob 17h sem pogledal roster in žalostno ugotovil, da so mi dali popoldanski Karachi, tako da bi bilo vseeno, če bi letel v Yemen z Yuko. In tako je splavalo po vodi, da bi šel domov že 3.10. Tudi vplačni GoOpti je šel v maloro. Hvala bogu so bili tako prijazni in razumevajoči na GoOptiju, da so mi povrnili 20 EUR od vplačanih 30 EUR za rezervacijo v obliki promocijske kode za naslednji prevoz.
Iz Karachija sem priletel ob 22h zvečer in se v minuti odločil, da se z Lufthanso ob 1:25 ponoči odpravim proti Frankfurtu, ter naprej z Adrijo direktno v Ljubljano, Yuka pa v Indijo na poroko svoje prijateljice. Na brzino sem spakiral in se odpravil na letališče, kjer me je čakalo presenečenje. Ground staff mi je namreč takoj povedal, da majo za osebje dress code in da ne smem na letalo s kavbojkami in da naj se preoblečem v hlače. Haloooooo, sam jst nimam hlač s sabo! Kaj zdaj?!?!!? Hvala bogu sva s Tilnom dala Yuki najin ključ od vhodnih vrat pred parimi dnevi, tako sem poklical Yuko, naj mi na letališče v hitrem postopku prinese hlače iz moje omare. Minuto pred zaprtjem check-ina sem se pojavil s hlačami! OMG!!!!! ;-))))
Ampak to še ni konec presenečenj!!!! V Duty Freeju sem kupil tudi 2 šteki cigaret (kot vedno), saj so 3x cenejše kot pri nas. Ampak žal nisem imel sreče, saj me je uslužbenec na carini v Frankfurtu ustavil in mi zaračunal carino, pa še kazen, ker sem šel čez oznako, da nimam nič za prijaviti. Zato sem poleg cene, plačal še skoraj 60 EUR carine in kazni! A lahko še kej nooooooooo!!!! ;-)))))) No zdej vem, da lahko v EU prinesem samo eno šteko cigaret. Jah kaj čmo...iz napak se učimo! ;-))) Na tem popotovanju iz Dubaja v Ljubljano sem se res naučil veliko in plačal za to primerno!!!!!
S prihodom sem presenetil tako domače, kot tudi prijatelje. Včeraj me je Andreja s svojim sinom Maticem povabila, da se jima pridružim na izletu na morje in imeli smo se čudovito! Vreme je bilo kot naročeno. Čeprav med vožnjo mimo Nanosa ni tako izgledalo, smo imeli na obali cel dan sonček in čez 20 stopinj!!!!! Tole je pa dokaz:
Počakali smo na sončni zahod, se zapeljali še do Portoroža, kjer smo si privoščili sladoled in "okusne" palačinke, dočakali ognjemet, našli nevesto, zaplesali par foxtrot korakov na provizorični terasi in bili ready za povratek proti domu! Nepozaben dan!!!! Hvala Andreja in Matic :-*!
Pojutrišnjem pa nazaj v Dubaj! V sredo namreč letim z Yuko v Rio in Buenos Aires (Rio ena noč, Buenos Aires ena noč in nazaj v Rio še za eno noč)! V Riu sem namreč že bil sam nekaj let nazaj, preden sem se pridružil Emiratom, ampak komaj čakam da se vrnem na Ipanemo in Copacabano!!!! Pa še Yuka bo z mano! Kaj si lahko še želiš! ;-)))) Bom poročal, ko se vrneva iz 5 dnevnega popotovanja.
Do takrat pa uživajte in čakam na vaše komentarje! ;-)
Papa
Andrej
Ja ful fajn no! Tebi res na polno dogaja... :)
OdgovoriIzbriši