Končno doma

Hej hej,

Najprej vam dolgujem opravičilo, saj se vam tokrat oglašam v četrtek., tako da lahko tale blog poimenujemo kar četrtkov blog. To je pa tako, ko se po sedmih mesecih zopet odpraviš domov, na sončno stran Alp. Med vožnjo od dunajskega letališča do doma sem ponovno lahko občudoval hribe, gozdove, polja in se zopet zavedel v kako lepi deželi sem se rodil. 

Prejšnji teden je bil zelo pester, še posebej zadnjih nekaj dni pred odhodom domov, saj do zadnjega nisem vedel, kdaj bom letel, saj sem bil na rezervi. Ker nisem bil ravno velik optimist glede tega, kdaj bom lahko letel domov, sem se odločil, da bom test za korono delal raje v četrtek in bo tako veljaven tudi v nedeljo, ko se je uradno začel moj dopust. Če letiš v Avstrijo moraš pokazati test, ki ne sme biti starejši od 72 ur. Če bi šel na test že v sredo, le-ta ne bi bil veljaven v nedeljo. 

Problem pa je nastal, ker je petek v Dubaju nedelja in rezultata še ob 18:00 nisem prejel. Takoj ko sem izvedel, da v soboto ne letim, sem se odpravil v Sharjah, Wasit Health Center, kjer sem opravil test in vprašal za rezultate. Povedali so mi, da rezultatov še niso prejeli in da naj se odpravim do Al Qassimi bolnice, kjer imajo laboratorij. Skočil sem v avto in se po 10 min vožnje parkiral ves živčen pred bolnišnico in molil, da mi bodo izdali moje rezultate da se bom naslednji dan lahko vkrcal na let proti domu. Po 30 min čakanja, me je v recepciji sprejel izredno prijazen lokalec Abdullah in mi rekel: "Srečo imaš, da si naletel name" in mi narisal nasmešek na obraz. Takoj je poslal Whatsapp sporočilo svoji prijateljici virologinji in jo prosil, da me da pod nujno, saj imam naslednji dan let. Nato me je še enkrat potolažil, da naj ne bom živčen in da bom SMS o prejemu rezultata dobil v naslednjih 3 urah in da se moram nato zopet oglasiti v kliniki, kjer sem opravil test, da mi natisnejo rezultate. Na koncu me je prosil, da ga pokličem, če do 23h ne dobim rezultata oziroma tudi v primeru, če dobim rezultat.

Malce boljše volje sem se odpeljal nazaj proti Dubaj in se vstavil še v Carrefour-ju, kjer sem opravil še zadnje nakupe pred odhodom. In ravno ko sem zapuščal trgovino sem prejel SMS, v katerem je pisalo, da sem negativen in da so moji rezultati pripravljeni za dvig. Takoj sem poklical "prijatelja" Abdullah-a in mu sporočil veselo novico. Rekel mi je, da naj se pripeljem kar do njega in da mi bo kar on natisnil potrdilo za let v katerem je navedeno, kdaj sem opravil test in da sem negativen. Tekel sem v avto in se odpravil nazaj v Sharjah do Al Qassimi bolnice, kjer me je Abdullah povabil v svojo pisarno in mi natisnil dva izvoda certifikata, ki naj bi ju potreboval naslednji dan.

Adrenalin je kar šprical naokoli, ko sem se po vsej tej kalvariji peljal proti domu, tako da si lahko predstavljate, kdaj sem pakiral in kdaj sem šel zadnji večer v posteljo. Po 3 urah spanja sem kar skočil iz postelje in se odpravil na letališče. Na check in okencu me je pozdravila prijazna gospodična z južno-ameriškim naglasom in me vprašala, kam potujem. Ko sem ji odvrnil, da Dunaj ni moja končna destinacija, me je takoj vprašala, če potujem na Slovaško. Odvrnil sem in ji rekel, da grem s kombijem do Slovenije. Hmmm, Slovenija? Kje, kaj, kako? V očeh sem ji videl, da ne ve prav dosti o Sloveniji, prav gotovo pa ne pogojev, ki veljajo v teh časih za Slovenijo, ko ima vsaka država svoje pogoje za vstop potnikov. 

Najprej je brskala po računalniku, nato je šla vprašat še svojega nadrejenega in na koncu ugotovila, da za Slovenijo sploh nimajo podatkov, kdo sme in kdo ne sme vstopiti v državo. Tako se je odločila, da bo v mojem primeru upoštevala avstrijske pogoje, kar pomeni maksimalno 72 ur star negativen test na covid-19. Ko sem jim pokazal aplikacijo, iz katere je bilo to razvidno, mi je izdala vstopni kupon in odšel sem proti gate-u. Za certifikat, za katerega sem se moral prejšnji večer peljati vse do Sharjah, me še vprašala ni.🙈

Let je bil brez posebnosti. Vzleteli smo ob 8:53 oziroma 2 min pred predvidenim odhodom in po 5 urah in 56 minutah pristali na Dunaju. Takoj po vzletu so nam postregli s pecivom in kavo/čajem, pred pristankom pa še s kosilom. Vsak je imel ogromno prostora okoli sebe, saj je bilo na letu le 50 potnikov v ekonomskem razredu. Na letališču me je čakal kombi in me odpeljal proti Sloveniji. 

Po 7 mesecih sem zopet lahko objel svojo družino in prijatelje. Takoj prvi večer sta me presenetila prijatelja Katarina in Bojan, ko sta se kar naenkrat pojavila na naših vratih. Presenečenje!😍 Ponavadi sem jaz tisti, ki presenečam!😁

Takoj v ponedeljek sem imel primopredajo za novo stanovanje in takoj začel s prenovo. Vsak dan sva z očetom v stanovanju in poskušava narediti čim več, da pripraviva stanovanje na renovacijo. Začela sva z odstranitvijo starega pohištva, ploščic, štokov, vrat, jutri pa podirava del stene, saj bi garsonjero rad čim bolj odprl zaradi majhne kvadrature. 

kuhinja

kopalnica

predsoba

tloris garsonjere z opremo

V torek sva se na Brodu dobila s Petro in z obiskom presenetila Aleša, ki živi nedaleč stran od Petrine družine. Odšli smo v bližnji lokal ob Savi na kavico in limonado in obujali spomine na stare čase.😎 Super je bilo. Jutri v petek nas je Petra povabila k sebi v Mengeš, da se malo podružimo. Komaj čakam! 😍 

S Petro in Alešem v lokalu La Bocca

Glede na trenutno hitrost prenove stanovanja sem se danes odločil, da napišem mail svoji managerki in prosil, če mi lahko neplačani dopust podaljšajo še za en mesec, da bom v miru lahko uredil in oddal stanovanje. Po nekaj urah sem na moje veliko zadovoljstvo prejel pozitiven odgovor, tako da ostajam doma do konca oktobra!!!! 💪 Očitno je tudi njim v interesu, da nas je v teh težkih časih na neplačanem dopustu čim več.

To bi bilo zaenkrat vse iz domačega kavča. Močno upam, da mi naslednji teden uspe napisati blog v sredo. Če pa slučajno ne, pa pokukajte na mojo stran v četrtek ali petek. Gotovo bom uspel napisati par stavkov o tem, kako napreduje prenova stanovanja.

Lepo in radi se imejte in se beremo naslednjo sredo!

Vaš Andrej 💖