Ali sem res zbolel za korono? 😨

 Hej hej,

Evo me nazaj! Se opravičujem vsem za tole dolgo pavzo. Nekateri ste me že spraševali, če sem zbolel za korono, ker se nič ne oglasim.🙈 Neeeeeeee, še sem živ in zdrav! Ne bom iskal opravičila v natrpanem urniku, ker bi si lahko vzel pol ure časa, da vam sporočim, kaj se mi dogaja. Enostavno sem bil preutrujen ali pa totalno len ob koncih dneva, ko sva se z očetom vračala iz stanovanja, da bi se spravil za računalnik in vam napisal nekaj vrstic. Raje sem se zavalil na kavč ali posteljo in si ogledal kak dober film. Zavedam pa se, da mi bo tale moj osebni dnevnik še kako prav prišel čez kakih 20-30 let, ko bomo v mrzlih zimskih dneh (in bog ne daj v karanteni 😂) prebirali, kako se je vse skupaj pričelo.

Kje naj začnem? No pa se vrnimo tri tedne nazaj na četrtek 1. oktrobra 2020. S prijateljico Tamaro (bivša sodelavka iz Dubaja) sva se odpravila na sprehod po stari Ljubljani in se predajala toplim jesenskim sončnim žarkom. Bil je čudovit dan, tako da sva si privoščila kosilo kar zunaj ob Ljubljanici v znameniti mehiški restavraciji Cafe Romeo v stari Ljubljani. Malce sva obujala spomine iz Dubaja, obenem pa delala plane za prihodnost. Po kosilu sva se sprehodila tudi po parku Tivoli, ki se je že ovil v jesenske barve in naredila par čudovitih fotografij za Tamarin Instagram hehehe.

S Tamaro v Cafe Romeo

Čudovit jesenski dan ob Ljubljanici

Jesenske barve v parku Tivoli

Lepi dnevi so se nadaljevali še v naslednjem tednu, zato sva se s prijateljem Alešem večkrat odpravila preko Grmade na Šmarno goro. Za tiste, ki niste iz Slovenije - Šmarna gora je 669 m visok vrh, ki se nahaja severozahodno od glavnega mesta Slovenije. Z vrha, na katerem se nahaja gostinski lokal ter cerkev, se nam odpre lep razgled na Gorenjsko, del Julijskih Alp, Karavank in Kamniško Savinjskih Alp. Par dni nazaj sta se nama pridružila tudi prijatelja Petra in Luka ter njuna Vini 🐕, ki je zalajala vsakič, ko smo se ustavili za minuto, da zajamemo sapo. 😃

Pogled iz hriba Grmada

Pogled na Ljubljano z okolico

s prijateljem Alešem

Postanek za vroč čaj na Šmarni Gori

Zvonček želja

Pogled, kot bi ga narisal 😍

Sprehod po naravi me popolnoma prerodi, napolni z energijo. Nadihaš se svežega zraka in spočiješ oči na čudoviti naravi, ki nas obdaja. Čeprav prideš na vrh in pozvoniš 3x na zvončku želja ves premočen, je občutek neopisljiv. Poleg želje, ki se ti bo definitivno uresničila, je sprehod odlično zdravilo proti tesnobi, depresiji in slabemu počutju. Toplo priporočam!!! Še posebej v teh čudnih časih, ko bodo ljudje prej zbolevali za boleznimi povezanimi z njihovo psiho, kot pa za korono. 😷

Preteklo soboto sem mami obljubil, da jo v primeru lepega vremena peljem na sprehod okoli Gradiškega jezera. Nahaja se le dobrih 10km od naše družinske hiše v Domžalah oziroma 15 minut vožnje z avtom. Gradiško jezero je umetno jezero, mokri zadrževalnik na potoku Drtijščica, ki so ga zajezili ob začetku gradnje štajerske avtoceste, da bi se vanj stekale hudourne vode. Ime so mu nadeli osnovnošolci Osnovne šole Janka Kersnika Brdo na Brdu pri Lukovici v okviru projekta turističnega krožka, ker se okoliški prebivalci niso mogli zediniti o njegovem imenu. 😄

Okoli jezera je speljana urejena makadamska pot, dolga prijetnih 4200 m. Primerna je za vse rekreativce, saj dvigne srčni utrip le tistim, ki so povsem brez kondicije. Na poti okoli jezera srečaš tekače, ribiče, kolesarje, družine z otroki in pse. Sprehajalci najdejo uteho tudi v senci grma ob poti ali na travniku s piknik opremo. Opaziti pa je bilo tudi veliko ribičev, ki si ob jezeru postavijo šotor. Menda je tukaj tudi območje medveda, a njegovega kosmatega visočanstva midva k sreči nisva srečala. S seboj sva vzela tudi našega zlatega prinašalca Sunny-ja, ki je na sprehodu prav tako zelo užival. 

Gradiško jezero

4,2km pot okoli jezera

Kar pa se stanovanja tiče, se moram pohvaliti, da so stene že dobile svojo podobo, so lepo prebarvane s toplo, zelo svetlo in nežno rjavo barvo, ki se bo po mojem mnenju lepo podala na belo pohištvo. Položene so tudi že ploščice v kopalnici. Smo pa imeli manjši zaplet, ko smo montirali visečo školjko. Odločil sem se namreč za podometni kotliček in svetovalec v trgovini s ploščicami mi je svetoval valovite ploščice, za kar se je kasneje izkazalo za napačno odločitev. Ko sva z očetom obesila školjko, se je prevelika sila teže prenesla na majhno površino valovite ploščice in posledica tega je bila, da je ploščica pod školjko enostavno počila. Tako sva morala še enkrat poklicala keramičarja, da se vrne in nama zamenja spodnji dve ploščici (za školjko) z ravnimi, kot jih imam na steni. Še dobro, da sem imel od stenskih 2 dodatni ploščici, ki sta ostali neizkoriščeni. 

Z očetom sva prav tako zmontirala že bojler in umivalnik, ki pride čisto v desnem kotu. Ideja, da prestavimo vrata za 40 cm v levo in s tem naredimo prostor tako za umivalnik na eni in pralni stroj (38cm plitek) na drugi strani je bila enostavno GENIJALNA!!!💪  Sosed nad menoj, ki živi v identičnem stanovanju kot jaz, mora namreč svoje umazano perilo prati v kleti, kjer ima prostor za pralni stroj. Jutri zjutraj pride še električar, da mi zmontira stikala in vtikače ter priklopi termostat za talno gretje, ki sem si ga omislil v kopalnici namesto radiatorja. V soboto pa planirava z očetom preliti celo stanovanje s samorazlivno izravnalno maso, da se čez vikend posuši, saj imava drug teden v planu že polaganje vinila.  Počasi a z gotovostjo bomo končali tudi s to prenovo in upam, da v začetku decembra, pozdravili novega najemnika. 😎

Moja mini kopalnica

To bi bila kratka obnova preteklih treh tednov. Obljubim, da bom od sedaj naprej bolj priden in objavljal bloge bolj pogosto, kot do sedaj...tudi če ne bo veliko novosti, le toliko, da se javim, da sem živ in zdrav in da me korona še ni položila v posteljo. 😃  Upam, da je pri vas vse pod kontrolo ter da vam te okoliščine ne pokvarijo lepih dnevov, ki prihajajo in da se kmalu vidimo na kakem sprehodu, kosilu ali pa vsaj na toplem čajčku.🍵

Lepo in radi se imejte in se beremo naslednjo sredo (ali pa kak drug dan 😉)!

Vaš Andrej 💖