Ojla klapa,
Ne morem verjet, da je en teden že minil in da je zopet čas, da se vam oglasim iz Dubaja. Zelo rad bi vam sporočil dobre informacije glede korone, ampak žal tudi tokrat ne bo tako. V zadnjih 24 urah je bilo v Združenih Arabskih Emiratih testiranih čez 38.000 ljudi in tega je bilo diagnosticiranih 873 novih primerov okužbe. Skupno je do sedaj diagnosticiranih že preko 25.000 in ker so številke tako drastično narasle, je vlada pred dnevi sprejela strožje ukrepe.
Tako se od danes naprej ne smemo sprehajati ali voziti zunaj od 8.ure zvečer, pa do 6.ure zjutraj, kar pomeni da so podaljšali policijsko uro za 2 uri. Prej smo bili lahko zunaj do 10.ure zvečer. Nakupovalni centri bodo od danes naprej lahko odprti le od 9.ure zjutraj do 7.ure zvečer. Prav tako pa so se zaostrile kazni v primeru neupoštevanja pravil za preprečevanje širjenja okužbe z virusom. Tukaj je seznam kazni za tiste, ki kršijo pravila in omejitve COVID-19:
Zdaj pa še na malo bolj prijetne teme in sicer na moj 48.urni layover v drugem največjem mestu v Ruski federaciji, da malo podoživim tiste prijetne trenutke iz potovanja. Imel sem izjemno srečo, da sem pred 48.urnim Kopenhagnom dobil prav tako dolg layover v Sankt Peterburgu. Iz Dubaja smo poleteli 29. septembra ob 15:42 in pristali ob 20:32 po lokalnem času. Zelo sem bil vesel, ko sem na urniku zagledal purserko Aleksandro iz Srbije, s katero sem leta 2011 že letel v Pakistan in leta 2012 v Indijo. Takrat je bila ona še supervisor, jaz pa sem še delal v ekonomskem oziroma v poslovnem razredu. Poleg tega sva hodila tudi skupaj na body pump, tako da sva se že zelo dobro poznala. Ne znam povedati, kako luštno je, ko imaš let z nekom, ki ga že od prej poznaš. Od 22.000 osebja je namreč izjemno majhna možnost, da boš z isto osebo letel več kot enkrat. No sedaj zgleda, da se bo ta številka zaposlenih očitno zmanjšala in bo večja možnost, da boš letel z nekom, ki ga že poznaš!🙈 Aja še to, na letu je v prvem razredu delala tudi mojo sošolka Svetlana iz Rusije, ki se poznava še iz samih začetkov šolanja, ko smo vsi prišli v Dubaj avgusta leta 2010.
Skratka, v hotel smo prispeli v večernih urah in takoj, ko smo prejeli ključe od sob, smo se z Aleksandro, Milanom, Neveno (prav tako oba stevarda iz Srbije, ki sta delala v ekonomskem razredu) in z Natacho iz Španije (ki je delala v prvem razredu) odločili, da se naslednji večer odpravimo v znameniti Mariinsky teater (Marijinsko gledališče) in si ogledamo baletno predstavo Don Kihot. Karte nam je pomagala kupiti kar receptorka preko spletne strani teatra, saj je bilo vse napisano v ruščini! Tako, da smo se v sobe odpravili šele kako dobro uro po tem, ko smo prispeli v hotel. Ker sem bil že pošteno lačen, sem si naročil sobno postrežbo in si prvič v življenju privoščil tradicionalni ruski borscht (juha iz pese).
Naslednje jutro po zajtrku, smo se odločili, da gremo na tako imenovani "Free Walking Tour" (brezplačni sprehod po mestu), ki ga organizirajo licencirani turistični vodniki in na koncu v znak zahvale prejmejo našo napitnino in po možnosti prodajo še kak izlet. Sankt Peterburg je s 4.700.000 prebivalci drugo največje mesto v Ruski federaciji. V bližnji okolici pa jih živi še deset milijonov. Leži na strateško izjemno pomembnem mestu, kjer se reka Neva deltasto izliva v Finski zaliv in dejansko simbolizira rusko okno v Evropo. Mesto je bilo ustanovljeno 27. maja 1703 na ukaz carja Petra I. Velikega, ki je mestu z najemom tujih – predvsem italijanskih – arhitektov dal evropsko noto. Je eno najpomembnejših ruskih pristanišč, zato je z gospodarskega vidika od nekdaj izjemno pomembno mesto. Od 1914 do 1924 je bilo mesto poimenovano Petrograd, od 1924 do 1991 pa Leningrad.
S simpatično vodnico Valerijo-Ruslano smo se dobili pri Bronastem konju na nasprotnem bregu reke Neve in se odpravili na sprehod po mestu. K sreči ni bilo preveč mrzlo. Temperature so se gibale med 10 in 14 stopinj. Prvi postanek je bil pred čudovito stolnico Sv. Izaka, ki je bila prvotno zgrajena kot katedrala, vendar jo je sovjetska vlada leta 1931 spremenila v muzej. Leta 2017 je guverner Sankt Peterburga ponudil, da bi stolnico vrnili nazaj v Rusko pravoslavno cerkev, vendar to ni bilo doseženo zaradi protestov Sankt Peterburga, ki so temu odločno nasprotovali. Katedrala je visoka 101,5 metra in je druga največja stavba v mestu, takoj za Petropavlovsko katedralo. Na višini 43 metrov se nahajata kolonada in razgledna točka, ki je ena od najbolj obiskanih znamenitosti v mestu. Notranjost krasi 400 kg zlata.
Naslednji daljši postanek je bil na ogromnem trgu pred Ermitažem. Gre za sloviti ruski muzej (Hermitage), ki s svojo edinstveno umetniško zbirko spada v sam svetovni vrh in je uvrščen tudi na seznam UNESCOVE kulturne dediščine. Gre za drugi največji umetniški muzej na svetu, Zgodovina muzeja sega v čas cesarice Katarine Velike, ki je leta 1754 dala poleg paviljona Ermitaž zgraditi veličastni Zimski dvorec. Leta 1764 je v njem uredila prostore za nekatere izmed svojih galerijskih zbirk. Kasneje, v 19. stoletju, je dal cesar Nikolaj I. Ruski zgraditi Novi Ermitaž, v katerega je preselil vso razstavno gradivo in ga leta 1852 odprl za javnost. Med prvo svetovno vojno je bil Zimski dvorec uporabljen kot vojaška bolnišnica. V času po Oktobrski revoluciji, so bile v muzeju na novo razstavljene nekatere nacionalizirane umetnine. Ostale zgradbe so bile zgrajene v naslednjih desetletjih 20 stoletja. Muzej vsako leto praznuje obletnico ustanovitve, 7. decembra, na dan svete Katarine. Leta 2019 je pritegnil skoraj 5 milijonov obiskovalcev, kar ga uvršča na osmo mesto med najbolj obiskanih umetniških muzejev na svetu. V muzeju boste našli več kot 3 milijone umetniških del, ki so nastajala vse od kamene dobe pa do našega stoletja in več kot 320 dvoran, za ogled katerih bi morali prehoditi nekje 20 kilometrov. Približno 11 let življenja bi porabili za ogled vseh razstavljenih eksponatov in slik. Ermitaž že nekaj let velja za najboljši muzej Evrope in Rusije.
Ne morem verjet, da je en teden že minil in da je zopet čas, da se vam oglasim iz Dubaja. Zelo rad bi vam sporočil dobre informacije glede korone, ampak žal tudi tokrat ne bo tako. V zadnjih 24 urah je bilo v Združenih Arabskih Emiratih testiranih čez 38.000 ljudi in tega je bilo diagnosticiranih 873 novih primerov okužbe. Skupno je do sedaj diagnosticiranih že preko 25.000 in ker so številke tako drastično narasle, je vlada pred dnevi sprejela strožje ukrepe.
Tako se od danes naprej ne smemo sprehajati ali voziti zunaj od 8.ure zvečer, pa do 6.ure zjutraj, kar pomeni da so podaljšali policijsko uro za 2 uri. Prej smo bili lahko zunaj do 10.ure zvečer. Nakupovalni centri bodo od danes naprej lahko odprti le od 9.ure zjutraj do 7.ure zvečer. Prav tako pa so se zaostrile kazni v primeru neupoštevanja pravil za preprečevanje širjenja okužbe z virusom. Tukaj je seznam kazni za tiste, ki kršijo pravila in omejitve COVID-19:
- 12.500 EUR: za kršitev domačih in zdravstvenih karantenskih pravil.
- 12.500 EUR: za kršenje časa za odpiranje in zapiranje restavracij, parkov, trgovskih centrov
- 12.500 EUR: za odprtje šol, telovadnic, kinematografov, parkov, kavarn, restavracij, bazenov.
- 5.000 EUR: za posege v sledilno napravo ali aplikacijo.
- 5.000 EUR: za ne postavljanje termalnih kamer, kadar koli je to potrebno.
- 2.500 EUR: za podjetja, ki delavce selijo med emirate. Poleg tega bodo vozila zaplenjena.
- 2.500 EUR: za ne nalaganje aplikacije za sledenje COVID-19 po okužbi s koronavirusom.
- 2.500 EUR: za prireditve, zabave ali srečanja.
- 1.250 EUR: za posameznika za obisk zabave ali zborovanja.
- 1.250 EUR: za podjetja ali pisarne, kjer zaposleni ne nosijo mask v službi.
- 1.250 EUR: za trgovine in restavracije in druge ustanove, kjer ljudje ne vzdržujejo socialne distanciranja.
- 1.250 EUR: za trgovine zaradi kršenja časa odpiranja in zapiranja.
- 1.250 EUR: za zavrnitev testa na koronavirus.
- 750 EUR: za kršenje omejitev med nacionalnim obdobjem sterilizacije.
- 750 EUR: za podjetja, ki ne ohranijo 30-odstotne omejitve delovne sile.
- 750 EUR: če v avtomobilu potujejo več kot tri osebe brez mask. (Člani iste družine so oproščeni).
- 750 EUR: na osebo, ker ne vzdržuje socialne distanciranja na delovnem mestu ali drugih mestih, kot so trgovine ali restavracije.
- 250 EUR: za zavrnitev ponovnega testiranja na koronavirus po dveh tednih.
- 125 EUR: na posameznega zaposlenega, ker ne nosi maske v službi.
 |
| Nad Al Shebba parkirišče |
 |
| Kolesarska steza sredi puščave in gradbišč |
Skratka, v hotel smo prispeli v večernih urah in takoj, ko smo prejeli ključe od sob, smo se z Aleksandro, Milanom, Neveno (prav tako oba stevarda iz Srbije, ki sta delala v ekonomskem razredu) in z Natacho iz Španije (ki je delala v prvem razredu) odločili, da se naslednji večer odpravimo v znameniti Mariinsky teater (Marijinsko gledališče) in si ogledamo baletno predstavo Don Kihot. Karte nam je pomagala kupiti kar receptorka preko spletne strani teatra, saj je bilo vse napisano v ruščini! Tako, da smo se v sobe odpravili šele kako dobro uro po tem, ko smo prispeli v hotel. Ker sem bil že pošteno lačen, sem si naročil sobno postrežbo in si prvič v življenju privoščil tradicionalni ruski borscht (juha iz pese).
 |
| Moja soba |
 |
| Tradicionalni ruski borscht |
S simpatično vodnico Valerijo-Ruslano smo se dobili pri Bronastem konju na nasprotnem bregu reke Neve in se odpravili na sprehod po mestu. K sreči ni bilo preveč mrzlo. Temperature so se gibale med 10 in 14 stopinj. Prvi postanek je bil pred čudovito stolnico Sv. Izaka, ki je bila prvotno zgrajena kot katedrala, vendar jo je sovjetska vlada leta 1931 spremenila v muzej. Leta 2017 je guverner Sankt Peterburga ponudil, da bi stolnico vrnili nazaj v Rusko pravoslavno cerkev, vendar to ni bilo doseženo zaradi protestov Sankt Peterburga, ki so temu odločno nasprotovali. Katedrala je visoka 101,5 metra in je druga največja stavba v mestu, takoj za Petropavlovsko katedralo. Na višini 43 metrov se nahajata kolonada in razgledna točka, ki je ena od najbolj obiskanih znamenitosti v mestu. Notranjost krasi 400 kg zlata.
Naslednji daljši postanek je bil na ogromnem trgu pred Ermitažem. Gre za sloviti ruski muzej (Hermitage), ki s svojo edinstveno umetniško zbirko spada v sam svetovni vrh in je uvrščen tudi na seznam UNESCOVE kulturne dediščine. Gre za drugi največji umetniški muzej na svetu, Zgodovina muzeja sega v čas cesarice Katarine Velike, ki je leta 1754 dala poleg paviljona Ermitaž zgraditi veličastni Zimski dvorec. Leta 1764 je v njem uredila prostore za nekatere izmed svojih galerijskih zbirk. Kasneje, v 19. stoletju, je dal cesar Nikolaj I. Ruski zgraditi Novi Ermitaž, v katerega je preselil vso razstavno gradivo in ga leta 1852 odprl za javnost. Med prvo svetovno vojno je bil Zimski dvorec uporabljen kot vojaška bolnišnica. V času po Oktobrski revoluciji, so bile v muzeju na novo razstavljene nekatere nacionalizirane umetnine. Ostale zgradbe so bile zgrajene v naslednjih desetletjih 20 stoletja. Muzej vsako leto praznuje obletnico ustanovitve, 7. decembra, na dan svete Katarine. Leta 2019 je pritegnil skoraj 5 milijonov obiskovalcev, kar ga uvršča na osmo mesto med najbolj obiskanih umetniških muzejev na svetu. V muzeju boste našli več kot 3 milijone umetniških del, ki so nastajala vse od kamene dobe pa do našega stoletja in več kot 320 dvoran, za ogled katerih bi morali prehoditi nekje 20 kilometrov. Približno 11 let življenja bi porabili za ogled vseh razstavljenih eksponatov in slik. Ermitaž že nekaj let velja za najboljši muzej Evrope in Rusije.
Na trgu se nahaja visok Aleksandrov steber, kateri predstavlja tudi osrednjo točko trga v Sankt Peterburgu. Spomenik je bil postavljen po ruski zmagi v vojni z Napoleonovo Francijo. Spomenik je poimenovan po ruskem cesarju Aleksandru I., ki je tu vladal od 1801–1825.
Sprehod smo nadaljevali do čudovite cerkve Odrešenika na krvi. Nahaja se tik za glavno avenijo na Nevsky Prospektu. Cerkev Odrešenika na Krvi je bila zgrajena v začetku 20. stoletja. Zgrajena je bila na mestu smrti cesarja Aleksandra II leta 1881. Kljub temu, da je mestna arhitektura izvlečena predvsem v baročnih in neoklasičnih slogih, ta katedrala sega v korenine srednjeveške ruske arhitekture. Dekoracije cerkve, in sicer njene stene in stropi, obsegajo ogromno zbirko podrobnih in skrbno postavljenih mozaikov, ki obsegajo približno 7.500 kvadratnih metrov, ki prikazujejo prizore in znake iz Biblije. Domneva se, da je največja zbirka mozaikov na svetu.
Zadnji postanek smo imeli pred Kazansko katedralo. Cerkev je bila zgrajena leta 1811 na ukaz carja Pavla I. Želel je, da bi zgradba spominjala na rimsko katedralo sv. Petra in je osebno izbiral med arhitekturnimi projekti. Ima status glavne katedrale v Sankt Peterburgu in paradne dvorne cerkve. Vendar pa ruska pravoslavna cerkev ni odobrila načrta ponovitve katoliške bazilike v Rusiji zaradi razlik v verskem prepričanju. Kljub temu je zasnova arhitekta Voronikhin našla podporo med kraljevsko družino in dvorišči. Notranjost Kazanske katedrale je obsežna, z različnimi skulpturami in ikonami, ki so jih ustvarili najboljši ruski umetniki tega obdobja. Tukaj najdemo vojne trofeje iz zmage nad Napoleonovo Francijo. Množična bronasta vrata za katedralo so kopija izvirnih vrat krstilnice v Firencah v Italiji. Katedrala je bila zgrajena v imperialnem slogu, ki spominja na templje rimskega imperija. V 90. letih 20. stoletja so cerkev znova odprli za bogoslužje.
Po ogledu mesta, smo se s sodelavci odpravili v eno izmed ruskih restavracij in si privoščili tradicionalni borscht in ruske pelmene. Pelmeni so ruske tradicionalne polnjene testenine s svinjino, jagnjetino ali govedino, podobni so italijanskim tortelinom. Po kosilu smo se vrnili nazaj v hotel na krajši počitek, preden smo se z Aleksandro, Natacho, Neveno in Milanom zbrali v recepciji in se peš odpravili do Marijinskega gledališča. Po približno 30 minutah hoje smo prispeli do enega najbolj priznanih in pomembnih gledališč v zgodovini ruske umetnosti. Na tem odru je bilo možno občudovati same legende, tukaj so nastopili in igrali najboljši od najboljših. Dandanes je vsekakor vrhunec in kraj, ki ga ne smete zamuditi, ko obiščete Sankt Peterburg. Mislim, da mi ni potrebno posebno poudarjati, da smo preživeli čudovit večer v družbi enih najboljših baletnih plesalcev na svetu. Predstava Don Kihot je bila čudovita in nepozabna.
Naslednje jutro po zajtrku sem se odločil, da obiščem hotelski bazen in savne, katere so tako hvalili sodelavci na letu. Savne so bile hvala bogu prazne, bazen pa poln kričečih otrok, tako da sem se ves čas zadrževal bolj v savnah in v jacuzziju. Glede na to, da je let dolg le dobre 4 ure, nisem imel potrebe, da bi spal pred letom in sem tako dodobra izkoristil 48 ur v Sankt Petersburgu. Naredil sem tudi krajši video iz celotnega layoverja, ki si ga lahko ogledate na spodnji povezavi:
To bi bilo zaenkrat vse iz Dubaja. Slišim, da so se pri vas odprle celo že šole, no vsaj za prvo triado in da še malo, pa bo spet vse po starem. Upam, da se bodo kmalu odprle tudi meje in da bomo tudi mi počasi poleteli v nebo. Sploh si ne morem predstavljati, koliko izgube imajo letalske družbe z vsakim dnem, ko letala ostanejo na tleh. Nič ne zavidam najvišjemu managementu v tem trenutku, ko morajo sprejemati izredno pomembne odločitve in ohraniti podjetja pri življenju. Upajmo na najboljše. 🙏
Pridni bodite, radi se imejte in se beremo naslednjo sredo!
Vaš Andrej
To bi bilo zaenkrat vse iz Dubaja. Slišim, da so se pri vas odprle celo že šole, no vsaj za prvo triado in da še malo, pa bo spet vse po starem. Upam, da se bodo kmalu odprle tudi meje in da bomo tudi mi počasi poleteli v nebo. Sploh si ne morem predstavljati, koliko izgube imajo letalske družbe z vsakim dnem, ko letala ostanejo na tleh. Nič ne zavidam najvišjemu managementu v tem trenutku, ko morajo sprejemati izredno pomembne odločitve in ohraniti podjetja pri življenju. Upajmo na najboljše. 🙏
Pridni bodite, radi se imejte in se beremo naslednjo sredo!
Vaš Andrej
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Vesel bom vsakega komentarja. Lahko mi zastavite tudi vprašanje.
Odgovoril bom v najkrajšem možnem času. Lp, Andrej