Lep pozdrav dragi prijatelji,
Kako ste kaj? Žal tega bloga ne morem pričeti s pozitivnimi novicami. Kot najbrž povsod po svetu, smo tudi pri nas pričakovali, da bo korona pustila določene posledice, vendar si noben ni mislil, da v tako velikem obsegu. In tako se je tudi pri nas začelo ta teden. S torkom so se v naši firmi začela masovna odpuščanja. Veliko sodelavcev je od torka pa do danes prejelo email s povabilom na sestanek, kjer so od managerja izvedeli, da se njihova kariera v Dubaju žal zaključuje. Noben ne ve, koliko jih bodo morali še odpustiti, koliko dolgo bo vse to še trajalo, tako da smo vsi na trnih in nestrpno čakamo na ta usodni email, ki bi ne samo meni, ampak tudi ostalim gotovo spremenil načrte za prihodnost. Tolažimo se s tem, da v vsaki stvari, pa je lahko še tako negativna na prvi pogled, najdemo nekaj dobrega in si rečemo, da je sprememba lahko tudi pozitivna, potovanja okoli sveta pa bodo ostala le še prekrasen in nepozaben spomin.
Ne morem si predstavljati, kako se počutijo tisti, ki so najeli kredite ali imajo družine, kjer sta oba starša zgubila službo in se nimajo kam vrniti, saj so večino svojega življenja preživeli v Dubaju. Težko je. Ljudje so nervozni, tesnobni, imajo probleme s spancem, depresijo,... Če sem čisto odkrit, moram priznati, da sem tudi sam eden od njih. Prav gotovo nisem imel načrtov zaključiti svoje kariere v Dubaju na tak način. Ampak kar je je in sprejeti bo treba, karkoli nam bo prišlo naproti. Že mora tako biti. Tudi naš zelo znan ljudski pregovor pravi: "Vsega lepega je enkrat konec". Tisti, ki dobijo odpoved, imajo 2 meseca časa, da uredijo vse stvari, zaprejo bančni račun in se vrnejo v svojo državo. V kolikor letalske povezave do njihove države do avgusta še ne bo, jim firma še vedno izplača nek % plače, tako da ne ostanejo čisto brez dohodka.
Žal danes nimam motivacije in energije, da bi vam opisal kakega izmed layoverjev, zato pa bi rad ta blog zaključil s pozitivnimi mislimi za vse tiste, ki ste ali pa boste/bomo v prihodnosti izgubili službo, v kateri smo zares uživali. Jutri je nov dan, nova priložnost, ki jo moramo izkoristiti z obema rokama in se ne obračat nazaj. Ne splača se obremenjevat s preteklostjo, saj nas čaka še veliko lepega. Ostanejo naj le lepi spomini. Najdimo nov navdih, novo energijo in se podajmo v novi svet, poln enkratnih priložnosti in doživetij.
Kot je rekel Albert Einstein: "Življenje je kot vožnja s kolesom. Da bi ohranil ravnotežje, se moraš premikati." Glavo gor in gremo naprej!
Kako ste kaj? Žal tega bloga ne morem pričeti s pozitivnimi novicami. Kot najbrž povsod po svetu, smo tudi pri nas pričakovali, da bo korona pustila določene posledice, vendar si noben ni mislil, da v tako velikem obsegu. In tako se je tudi pri nas začelo ta teden. S torkom so se v naši firmi začela masovna odpuščanja. Veliko sodelavcev je od torka pa do danes prejelo email s povabilom na sestanek, kjer so od managerja izvedeli, da se njihova kariera v Dubaju žal zaključuje. Noben ne ve, koliko jih bodo morali še odpustiti, koliko dolgo bo vse to še trajalo, tako da smo vsi na trnih in nestrpno čakamo na ta usodni email, ki bi ne samo meni, ampak tudi ostalim gotovo spremenil načrte za prihodnost. Tolažimo se s tem, da v vsaki stvari, pa je lahko še tako negativna na prvi pogled, najdemo nekaj dobrega in si rečemo, da je sprememba lahko tudi pozitivna, potovanja okoli sveta pa bodo ostala le še prekrasen in nepozaben spomin.
Ne morem si predstavljati, kako se počutijo tisti, ki so najeli kredite ali imajo družine, kjer sta oba starša zgubila službo in se nimajo kam vrniti, saj so večino svojega življenja preživeli v Dubaju. Težko je. Ljudje so nervozni, tesnobni, imajo probleme s spancem, depresijo,... Če sem čisto odkrit, moram priznati, da sem tudi sam eden od njih. Prav gotovo nisem imel načrtov zaključiti svoje kariere v Dubaju na tak način. Ampak kar je je in sprejeti bo treba, karkoli nam bo prišlo naproti. Že mora tako biti. Tudi naš zelo znan ljudski pregovor pravi: "Vsega lepega je enkrat konec". Tisti, ki dobijo odpoved, imajo 2 meseca časa, da uredijo vse stvari, zaprejo bančni račun in se vrnejo v svojo državo. V kolikor letalske povezave do njihove države do avgusta še ne bo, jim firma še vedno izplača nek % plače, tako da ne ostanejo čisto brez dohodka.
Žal danes nimam motivacije in energije, da bi vam opisal kakega izmed layoverjev, zato pa bi rad ta blog zaključil s pozitivnimi mislimi za vse tiste, ki ste ali pa boste/bomo v prihodnosti izgubili službo, v kateri smo zares uživali. Jutri je nov dan, nova priložnost, ki jo moramo izkoristiti z obema rokama in se ne obračat nazaj. Ne splača se obremenjevat s preteklostjo, saj nas čaka še veliko lepega. Ostanejo naj le lepi spomini. Najdimo nov navdih, novo energijo in se podajmo v novi svet, poln enkratnih priložnosti in doživetij.
Kot je rekel Albert Einstein: "Življenje je kot vožnja s kolesom. Da bi ohranil ravnotežje, se moraš premikati." Glavo gor in gremo naprej!
Želim vam nepozaben konec tedna in se beremo naslednjo sredo.
Vaš Andrej 💖
Vaš Andrej 💖
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Vesel bom vsakega komentarja. Lahko mi zastavite tudi vprašanje.
Odgovoril bom v najkrajšem možnem času. Lp, Andrej