Nova kuhinja in spomini na leto 2002

Dragi dnevnik!

Teden je naokoli in spet se ti javljam, tokrat s pozitivnimi informacijami glede obnove stanovanja. V torek so mi montirali novo kuhinjo!!!! Whoop whoop!  Malo pred 9.uro zjutraj sta prišla 2 mojstra (Janez in Nebojša) in začela z montažo, ki sta jo zaključila malo pred eno uro popoldan. Kuhinja mi je zelo všeč. Nisem mogel verjeti, da se da na tako malem prostoru stisnit skoraj vse kuhinjske aparate: pečico, indukcijo in hladilnik.

Poleg tega sem se odločil, da nad indukcijo postavim izvlečno napo. Odločitev se je izkazala za odlično. Napo izvlečeš le takrat, ko jo potrebuješ, drugače pa je diskretno pospravljena pod omarico, v kateri se nahaja tudi cev, ki je izpeljana iz nape. Po prvotnem načrtu pride pred cevjo stranica, kar pomeni, da je prostora v omarici nad napo izredno malo, zato sva mojstra prosila, če nama omarice ne zapre in namesto tega zadnjo stranico nareže na dva dela, ki ju bova uporabila za polici. Bil je celo tako prijazen, da je izdolbel prostor za cev, tako da imam sedaj v omarici kar dve polici okoli cevi, namesto tistega ozkega prostora pred cevjo. Jah pri tako majhni kuhinji vsak centimeter šteje. Takole nekako je izgledala moja mini kuhinja, ko je bila do konca zmontirana:

Moja nova mini kuhinja

Danes sva kupila in zmontirala še cev iz nape do zračnika, ter zlepila podboj za kopalniška vrata. Jutri upam, da nama jih uspe zmontirati. Nato pa naju čaka še zadnji izziv in sicer montaža tuš kabine!🙈 Tega me je še najbolj strah, saj se vrta v ploščice in vsaka manjša napaka je lahko usodna!😂

Pred nekaj minutami, ravno ko sem se spravljal k pisanju tega bloga, mi je prijatelj Sebastijan poslal spodnjo fotografijo s pripisom "poglej, poglej no 😎". Kar nekaj sekund sem potreboval, da sem dojel, da sem na fotografiji pravzaprav tudi jaz. Ta fotografija je bila posneta pred malo več kot 18.leti, ko smo leta 2002 snemali videospot za Sebastijanovo pesem Napad. Če se ne motim, je bilo meseca maja. Režiser videospota Jani Pavec in njegovo takratno dekle Maja (lastnika plesnega centra Ritem Planet, kjer sem takrat učil družabne plese za odrasle) sta me povabila k projektu, katerega sem z veseljem sprejel, saj nikoli še nisem nastopal v kakem videospotu. Še posebej me je zanimalo, kaj se dogaja za kamero (ne toliko pred njo). 

Snemali smo v Piranu in sicer od zgodnjega jutra, pa do poznih večernih ur. K snemanju so povabili še enega zelo znanega plesalca na slovenski plesni sceni - Cesar Gregorja. Glede na to, da sam nisem bil ravno profesionalni plesalec, temveč bolj ljubiteljski, sem se na snemanju na trenutke počutil kot outsider hehehe. Zadnje ljubezenske prizore sta posnela Sebastijan in Maja na ozkih ulicah Pirana. Na snemanju videospota sem spoznal tudi Ano Praznik, ki je ravno v tistem času postala izjemno slavna, z nastopom v prvem slovenskem reality showu Popstars, kjer je postala članica slavne skupine Bepop. Mislim, da še danes zna vsak na pamet njihovo pesem "Ti si moje sonce". Z Ano sva potem še nekaj let ostala v stikih. Nekajkrat sem jo povabil tudi k sebi v Domžale, na moje slavne palačinke. 😋

Če me slučajno ne spoznate - jaz sem ta na desni 😎

Ne morem verjeti, da je od snemanja videospota Napad minilo že 18 let. Končni izdelek si lahko ogledate TUKAJ. Pa prosim brez negativnih komentarjev.😄 Me prav zanima, kakšni ste bili vi leta 2002 hehehe. Videspotu je sledila tudi Popstars turneja po vseh večjih slovenskih mestih, kjer sem nastopal kot Sebastijanov plesalec. Poleg Sebastijana so na turneji nastopali še Bepop, Power dancers in Game over. Še danes se spominjam trenutka, ko sem v Tivoliju priplesal na oder in kar naenkrat pred seboj zagledal 5000 kričečih najstnic (pa mogoče kakšnega zamorjenega najstnika, ki je moral s svojim dekletom na koncert). Za trenutek sem pomislil, da me bo kar odpihnilo iz odra.😃 To so bili res nori časi!

S Sebastijanom smo še danes zelo dobri prijatelji. Vse do letos me je vsako leto obiskal tudi v Dubaju, letos pa mu je načrte prekrižala ravno korona. Z Ano Praznik sva za nekaj let izgubila stike, vendar sva se pred kratkim zopet našla na Facebook-u in si obljubila, da se ob prvi priložnosti zoper srečava in nadoknadiva zamujeno. Trenutno ji pomagam v njeni akciji "Pomagajmo otrokom", kjer prodaja zvezke s spodbudnimi nagovori in delež od prodaje nameni otrokom potrebnim finančne pomoči. Če vas zanima več, lahko kliknete na njen banner, ki se nahaja na desni zgornji strani bloga. 

V teh čudnih časih je še posebej lepo obujati spomine, ko smo se lahko sprehajali po ulicah brez mask, prečkali občine brez dokumentov in podpisanih izjav o lastništvu nepremičnin ali odšli na večerni sprehod tudi po 21.uri. Zato sem se odločil, da bom poskusil v vsakem blogu obuditi spomin na nek dogodek iz "normalne" preteklosti, ko še nismo bili z ničemer omejeni. 

Ob tem bi rad izrazil hvaležnost predvsem za tiste stvari, ki smo jih včasih jemali kot samo po sebi umevne, šele danes pa spoznali, kako veliko nam pomenijo. Ste si kdaj predstavljali, da po 21.uri ne boste mogli iz hiše, če za to nimate dovolj utemeljenega razloga? Ali pa, da boste dobili kazen, če se boste po ulici sredi Ljubljane sprehajali brez maske? Jaz si tega niti v najhujši nočni mori nisem predstavljal. 

Močno upam, da bo te nočne more čim prej konec in da ohranimo tako mirno kri kot tudi živce še teh nekaj tednov do novega leta. Drugače se bodo ljudje res začeli streljati med seboj. V novo leto 2021 pa vstopimo kot prerojeni in mnogo bolj hvaležni in zavedni vseh lepih stvari, ki nas obkrožajo vsak dan!😍 

Lepo in radi se imejte in se beremo naslednjo sredo!

Vaš Andrej 💖