Včeraj sem praznoval 6 mesečnico v Dubaju!!!!;-)))

Heeeey še sem žiiiiiiiiv!!!!!!!!!!!

Vseh mojih 5 bralcev obveščam, da sem še živ! ;-)))) Hehehehe, sej vas je več no...nisem mogu verjet, ko ste mi pošiljali maile in komentarje...torej vas le nekaj bere tele moje dogodivščine! Lepo, lepo, mi vsaj ne bo treba toooolk govorit, ko vas obiščem! Tud to je en namen tegale mojega bloga! ;-)

Hvala vsem za skrb in za maile, ki ste mi jih poslali. Mojca hvala tebi, ker si potolažila moje prijatelje, da imam samo manjšo krizo in da me čaka torta doma...hehehehehe! Faca si! Skratka spet sem v polnem zagonu in vam imam polno za povedat...cel januar!;-)))

Začnem lahko z novim letom, ki sem ga preživel na najbolj neobičajen način do sedaj (poleg tega da sem v Dubaju seveda). Dobili smo se pri meni - brazilca Renata in Cristiano ter avstralka Ann (kitajska mešanica) in južnoafričanka Andrea, ki jo že poznate iz leta v Bangladeš (Razooki team). Ker sam nisem imel nobenega alkohola sem jim naročil, naj ga prinesejo kar s seboj. Dobili smo se dokaj pozno okoli 22h, ko so bile že vse ceste zabasane še posebej glavna cesta Sheikh Zayed Road, ki povezuje celoten Dubaj. In potem smo se eno uro pregovarjali, kam bi šli - privat party ali lokal Barasti ob plaži, ki naj bi bil lansko leto mega. Kljub temu, da smo od povsod dobili informacije, da je glavna cesta totalno zabasana, smo se vsi nabasani odločili, da gremo v Barastija na drug konec mesta - mission impossible!!!!;-)))) Za mojim blokom smo se postavili na cesto in poskušali ujeti kakšen taxi, vendar brez uspeha kakih 15 min. Končno nam je en ustavil, ampak ker nas je bilo 5 se seveda nismo mogli vsi spravit notri, zato sta šla samo brazilca, mi pa smo poskušali ujeti še en taxi. In po 15 min sta se dekleti odločili, da gremo na privat party, ki pa je s taxijem oddaljen le 10 min. Šli smo na drugo stran ceste, dobili taxi v 5 min in šli na privat party. "Ja haloooo, kaj pa brazilca?!?!" sem si mislu... kar strah me je blo poklicat in povedat, da ne gremo za njima...;-))) Skratka odšli smo na privat party, kjer nobenega nisem poznal, dogajalo se je pa vse v apartmaju od enega stevarda. Imeli smo pijačo, hrano, DJ-a, ampak kaj, ko noben ni plesal. Vsi so samo čvekali in čvekali in pili in čvekali, da je bilo kar malo dolgočasno. Kmalu je odbila polnoč in vsi smo se objemali in lupčkali, potem sem kooončno spravil eno črnko na plesišče, ampak je bilo kmalu vsega konec!;-))) Okoli 2h smo odpujsali domov, brazilca pa sta novo leto dočakala pričakovano v taxiju!!!;-)))) Spodaj vam pošiljam nekaj utrinkov, ki sem jih ujel v objektiv:


Kam bomo šli, a že vemo?!?!?! ///// gremo štopat, mogoče nam pa kdo ustavi

pred blokom, kjer je bil privat party //// na balkonu, kjer smo dočakali NL

Kaj bi jst brez moje Andreje?!?! ////// trio adijo - vsi pijani :-))))

No pa se dejmo še mal slikat, da ne bomo sam čvekal in pil! ;-))))

Yo yo mama to mi deli!!! ;-))) //// Andreja v službeni rokavici

"Andreja tok si sexy v tej rokavici, dej še kombinezon gor plis!!!" ;-)))))

trio adijo mal pred odhodom domov ////// yes yes plešem za novo leto!!!!!

Pa nej še kdo reče, da mam jst temno polt?!?!?!? ;-)))))

No in vstopili smo v novo leto polno novih pričakovanj, želja in ciljev. Upam, da mi jih vsaj 50% uspe uresničiti! ;-))) Prvi let je bil Bahrain in ker sem bil še po mojem malo v komi sem si izbral pozicijo R5A, kar pomeni, da sedim poleg tistega, ki je odgovoren za zadnja 5. desna vrata. Pozicija A pomeni dodatni (additional) sedež in nisi odgovoren za nobena vrata na letalu. Nisem pa vedel, da kdor je R5A ima čez kuhinjo, ki je na sredini letala....aaaaaaaaaaaaaaaaa!!! In pridemo mi na letalo in me kličejo v mid galley (srednja kuhinja) in rečejo a nisi ti galley operator, pa pravim "ne da bi jst vedel". Pa me vprašajo a nisi ti R5A, pa jst ups ja, torej sem galley operater, ampak jst še nikol nisem bil to!!!!! ;-))))) Halooooooo, čist sem se posračkal...ampak hvaaalaaa bogu je bil let dolg 55 min in ni bilo treba drugega narediti, kot dat eno belo cunjo na voziček in to je to, brez toplega obroka in brez dela s pečico in barom....Uffff, sem mel več sreče kot pameti! ;-))) Lepo se je začelo leto, sem si mislil...;-)))

Za Bahrainom je sledil Teheran in nato prvi layover v novem letu in sicer Shanghai. Nisem točno vedel kaj naj pričakujem, vedel sem samo, da je mrrrrzlo! Zato sem ponovno spakiral topla oblačila in se pustil presenetit. Na letu je bila zopet poljakinja Malwina, ki sem jo imel že na prejšnjem letu, saj sva imela kar 3 skupne leta zapored, tako da sva postala že kar dobra prijatelja. Zelooo redko se zgodi, da letiš z istim osebjem, ene parkrat se mi je zgodilo do sedaj, z Malwino sem pa letel kar 3 lete zapored hehehehe! Kar zabavali smo se na letu in naučili so me govoriti japonsko: šiši je hvala! In cela kabina se mi je smejala, ko sem pobiral pladne in govoril šiši, šiši, šiši....:-))))) In sredi leta grem mimo dveh možakarjev in se mi je zazdelo, da slišim primorsko govorico, pa sem si rekel, ziher se mi spet blede na 10.0000 m nad zemljo!;-))) Potem pa grem s čajem v kabino in ponujam Tee, šaj, čaj v vseh možnih jezikih in pridem do teh dveh možakarjev pa rečem "Čaj?", pa me možakar vpraša "Russian or Slovenian" pa se nasmehne češ ziher pojma nima, kaj sploh je Slovenija, pa mu odgovorim "Slovenian", pa se nasmejim...;-)))))) Sem mislu, da bosta čeljust zgubila, ko sem začel govoriti po slovensko hehehehehehehe! Jima rečem "lepo da imamo zopet slovence na letalu", onadva pa še vedno z odprtimi usti....;-)))) No končno sta dojela, da sem slovenec in smo se začeli pogovarjati. Šla sta v Shanghai poslovno in zaželel sem jima uspešen sestanek in jima dal par stvari, ki jih imamo na krovu.

Hotel je bil zelo daleč od centra mesta in ker je bilo zelo mrzlo smo se z ostalimi zmenili, da se s hotelskim avtobusom zapeljemo do Underground Marketa (podzemna tržnica), kjer se dobi vse od šivanke do slona po zelo ugodnih cenah. Pa sem se odločil, da grem tudi jaz pogledat, čeprav nisem imel ničesar za kupit, kar bi res potreboval. Hotelski avtobus nas je pripeljal skoraj to tržnice. 5 min hoje po mrazu je bilo čisto dovolj, da smo okusili mraz! Sedaj smo se čisto preveč razvadli z vremenom v Dubaju, kjer je še zmeraj prijetnih 23-25 stopinj čez dan, kljub temu, da naj bi bila tukaj sedaj tudi zima.

Ta tržnica se nahaja dobesedno res pod zemljo in sicer se pelješ s tekočimi stopnicami kot v nekakšen labirint hodnikov, kjer je nešteto trgovinic. Najbolj mi je šlo na živce, ker so me na vsakem koraku ustavljali kitajčki in vabili v svoje trgovinice, tako, da sem se po 30 min vrnil nazaj na postajo in pričakal prvi hotelski avtobus, s katerim sem se vrnil nazaj v hotel. Kupil sem le magnet za mojo zbirko na hladilniku! ;-)))) Naslednjič bom poskusil priti do centra, ko bo bolj toplo, skrbi me samo, da se ne izgubim, ker je vse napisano v kitajščini... Spodaj vam pošiljam nekaj utrinkov iz Shanghai-a:

Poljakinja Malwina v akciji...;-)) ///// moja soba v hotelu

Shanghaiski orientalski center umetnosti /////promenada pred vhodom v tržnico

takole zgleda vhod v Underground market //// Mislim pa da je tudi metro spodaj

Naslednji layover je bil Kenija, ki sem se jo zelo veselil, saj sem načrtoval safari. Vendar ko sem prišel tja, so nam povedali, da naša dnevnica ne zadostuje za ta safari in da bomo morali dati še nekaj iz našega žepa, zato so se sodelavci odločili, da ne grejo. Če pa bi šel sam, bi moral plačati veliko več, kot če bi nas šlo več, zato se tudi jaz na koncu nisem odločil in sem ostal v hotelu, kjer sem se pošteno naspal in pogledal nekaj odličnih filmov na HBO. Naslednji dan sem se sprehodil do tržice, kjer sem si privoščil kosilo, tam kjer smo bili tudi nazadnje in se sprehodil po trgovinah, kjer sem si kupil še eno žirafo. Tako imam sedaj že pravi safari v svoji sobi - levinji in slončku se je pridružila še žirafa, ki sem ji dal ime Giselle! ;-)))))

Pred naslednjim layoverjem, ki je bil Frankfurt pa sem imel prvi intervju s svojo managerko, saj se mi je iztekala poskusna doba. Matr je šlo hitr!!!! Včeraj sem praznoval 6 mesecev in tudi uradno sem zaključil s poskusno dobo, 9.2. imam pa graduation (podelitev diplom). V teh začetnih mesecih smo morali na letih izpolniti cel delovni zvezek, ki ga je managerka na intervjuju prebrala in pogledala vseh 8 ocen mojih nadrejenih, ki sem jih pridobil v teh začetnih mesecih letanja. Ocene so bile odlične in tudi delovni zvezek je pohvalila, tako da se mi je kar zdelo!;-)))) Rekla mi je tudi, da sem eden redkih iz mojega razreda, ki nisem bil na bolniški v teh 6 mesecih ali bil odsoten na enem izmed letov(absent). To so zame plus točke pri napredovanju v business class, za katerega se lahko prijavim po enem letu dela v ekonomskem razredu, se pravi enkrat avgusta, če bo razpis in ne bodo dvignili delovne dobe v ekonomskem razredu.;-))

Poln energije in novega zagona po intervjuju sem se direktno v uniformi odpravil na let proti Frankfurtu. Spet bo mrrrraz, ampak sem se veselil, saj je bil to po Londonu moj 2 evropski let. Evropski leti so znani kot bolj prijetni, saj ti potniki za vsako stvar rečejo prosim in hvala. Ne boste verjel, koliko ti to pomeni, ko strežeš 300-400 potnikom na letalu. Vse mu prinesem, sam če je prijazen do mene...;-)))

In spet sem malo obudil moje znanje nemščine, ki sem ga precej zanemaril zadnja leta. "Guten tag, wie geht's, alles in ordnung, gutten apettit, was möchten Sie zum trinken?", pa še kej bi se našlo v mojem slovarju nemškega jezika. In kot zanalašč sem bil edini na letu, ki je znal vsaj 5 besed nemško. Nisem mogel verjeti, da na letalu ni bilo nemško govorečega stevarda... In na koncu mi Purser (glavni) reče, zakaj nisem naredil PA (public announcement - objavo po mikrofonu) če govorim nemško??!?!?!!? Haloooooo, pa jst ne govoim nemško, samo par besed znam. Tako da sem si sedaj rekel, da bom naštudiral PA v nemščini in naslednjič ko spet letim v Nemčijo in če bom edini, ki bom vedel kako se reče Guten Tag, bom poskusil z objavo v nemščini...heheheheh! A si predstavlate mene, malega Nemca = Nemčka, ko govorim: Maine Damen und Herren herzlich willkomen in Dubai...heheheheheh!!! Sej po mojem bi mi šlo, sej lahko beremo iz lista!;-)))

S Tatiano, Azanom in Daisy (prevod:marjetica) smo se odpravili s tramvajem v center Frankfurta in to kar brez karte, ker je Azan rekel, da to lahko naredimo in da on vedno to tako počne v Frankfurtu! ;-))) Ja halooo, kaj pa če pride kontrolor na tramvaj in nas vpraša za karto, sem si mislu?!?! Jst sem bil vedno tako odkrit, že pri 6 letih sem prodajalcu za karte rekel, da se mami moti, ko je rekla polovično zame hehehehehe... Hoteli smo iti v eno tipično nemško restavracijo na en dober schnitzel, ampak je bila nedelja in so bile vse restavracije zaprte, zato smo končali na koncu na kebabu, ki je bil mimogrede ODLIČEN! Turkov je več v Nemčiji kot pa v Turčiji po mojem, a ni tko?!?! ;-)))

Naslednji dan smo se samo z Azanom in Daisy ponovno odpravili v center, ker Tatiane nismo priklicali iz sobe in zopet brez vozovnic aaaaaa!!!! Tokrat me je bilo res strah, ker je bilo čez dan in to ponedeljek, ko so vsi na delu, tudi kontrolorji! Ampak smo imeli res veliko srečo, ker smo nato izvedeli, da so Tatiano dobili, ko je šla sama v mesto in je morala plačati 40 EUR kazni....bogaaaaa! Pa smo se potem hecali, da bi morala iti z nami in ne bi dobila kazni! Skratka zavili smo v eno fensi restavracijo, kjer so imeli malice in smo si privoščili res odlično kosilo - jaz piščančji zrezek v omaki, onadva pa ta pravi goveji zrezek! Siti smo se še malo sprehodili po mestu in se odpravili nazaj v hotel, saj smo imeli zbor za odhod na letališče. Spodaj nekaj utrinkov iz Frankfurta:

štiri peresna deteljica na postaji tramvaja - brez kart!!!! ///// dobrodošlica na TV-ju

pogled iz tramvaja na Frankfurtski park ///// Z Marjetico pred restavracijo, kjer smo jedli

No in potem naj bi prišel moj Johannesburg, ki sem se ga izjemno veselil, saj sem nameraval v levji park, kjer lahko božaš mlade levčke in se z njimi igraš. Večer pred letom sem še enkrat preveril urnik in na moje veliiiiiiko začudenje opazil spremembo - naslednji dan ne letim v Johannesburg, temveč v Kuala Lumpur .... in ne samo to, poleg spremembe destinacije, so spremenili tudi mojo pozicijo in me povišali v biznis razredu aaaaaaaaaaaaaa! Ampak jst še nikol nisem delal v businessu in ne poznam njihovega načina dela in njihove strežbe, ki je zelo drugačna od strežbe v ekonomskem razredu?!?!?!! Kako bom to izpeljal?!?! Ves presran sem šel naslednji dan na letališče in se spraševal, če bom zmogel...Na briefingu oz sestanku pred letom me je Purser vprašal, če je ok, da bom delal v biznisu, ker nimajo zadosti ljudi in sem prikimal, da bom poskusil... SFS je bila zelo prijazna in mi je rekla, da me naj ne skrbi in da mi bodo pred vsakim izhodom itak razložili kako in kaj.

No in smo šli...na letalu sem izvedel da je ena izmed sodelavk Ioana celo trenerka za biznis class v šoli, tako da mi je sproti govorila kako in kaj moram narediti, da bo tako kot mora biti. Super mi je bilo in resnično sem užival. Po strežbi sem bil deležen seveda tudi jaz hrane iz biznisa, ki je dosti boljša kot v ekonomskem razredu. Sploh si ne predstavljam, kok bom debel, ko bom napredoval v business class, ko bom skoz jedel to hrano! ;-)))

V Kuala Lumpurju smo skoraj laufali tik pred polnočjo na ogled čudovito osvetljenih dvojčkov PETRONAS, ki slovita, kot najvišja dvojčka na svetu. Ob polnoči se namreč luči ugasnejo tako, da smo se morali takoj po prihodu v hotel preoblečti in šibati na slikanje. Hvala bogu sta oddaljena od hotela le kakih 15 min. Po foto shootingu smo se odpravili še v bližnjo restavracijo, kjer sem jedel sendvič podoben girosu in rezance s piščancem ....mmmmmm sem kar lačen spet ratal, ko pomislim na to hrano! Res je bilo dobro in zelooo poceni!

Naslednji dan smo se zmenili v recepciji z istimi puncami, da gremo z vlakom v drug predel mesta na ogled in shopping. Ampak ker nobenega ni bilo v recepciji ob 11h sem se kar sam odpravil naokoli. Z vlakom (sky train) sem se odpravil do Bukit Bintang-a, kjer se nahajajo shopping centri v večih nadstropjih, da se zgubiš notri! Da dol padeš!;-) Spodaj vam pošiljam nekaj fotk, da si boste lažje predstavljali... po shoppingu (spet sem si kupil le magnet) sem se odpravil na masažo, ki je zelooo poceni (hrbet in noge) in nazaj v hotel, kjer sem se še malo spočil in sledil je let nazaj proti Dubaju.

Na vhodu v hotel s Shilpo in Posh ///// pogled na dvojčka od hotela

evo mojstra pred osvetljenima dvojčkoma //// nor pogled na najvišja dvojčka

Posh in jaz pred twin towers Petronas ///// Aleluja PETRONAS!!;-)))

Čakamo na papico in se pačimo... ////// Jade in jaz v restavraciji

Jade mi hoče vse pojeeeeeest....ne dam girosa ///// pogled iz moje sobe na hotelski bazen

pogled na Kuala Lumpur iz železniške postaje ///// sky train z odlično poslikavo

punce, a bi kera rad šla u shopping z mano?!?!? /// tkole to zgleda...čist preveč zame

pogled na ulice Kuala Lumpurja //// mmmmm masažaaaaa pašeeeee

Po Kuala Lumpurju je sledil New Castle, kjer sem se pa odpravil v bližnjo trgovino s športno opremo in si res nabavil kar nekaj stvari...zapravil sem vso dnevnico (okoli 60 funtov) in še 30 funtov, ki sem jih imel še od Londona. Kupil sem si 4 majice, kratke hlače in dolge športne hlače vse znamke kot so Champion ali Nike. Res dobre cene, ker so bile razprodaje. Po shoppingu sem se ustavil še v Pizza Hut, kjer sem si privoščil eno pizzo in se sit odpravil nazaj v sobo, kjer sem gledal Australian Open...;-)))

Hotel v New Castlu se nahaja namreč blizu letališča in v neposredni bližini enega največjih šoping centrov v tem delu Evrope, ampak sem žal zaspal od utrujenosti, ko smo prišli v hotel in se zbudil šele uro pred zaprtjem trgovin, tako da sem skočil le v to športno trgovino, kjer sem si kupil kar nekaj poceni stvari.

S tem se je zaključil pester januar, ki mi je minil, kot bi mignil. Februarja sem na rezervi, kar pomeni, da nimam urnika in da za vsak let ali prost dan zvem dan prej okoli 18h, ko pokličem elektronski odzvinik EVITO, ki mi pove urnik ali pa preverim na portalu. In prvi dan v Februarju se je že začel pestro. Na urniku je pisalo da sem na home standby-u (doma v pripravljenosti) od 8 -16h! Ker nisem spal skoraj nič, sem šele zjutraj zaspal in ko sem se zbudil je bila ura že 12h, tako da sem si potiho rekel "saj me ne bodo klicali na let", ker je že toliko ura, pa sem se pošteno zmotil...;-)))

Ob 13h je zazvonil telefon, jaz pa ves zblojen iz spanca dvignem in slišim moški glas "Duty Controller tukaj, obveščam vas, da imate let ob 15h v Pariz in prosim, če lahko pridete čim prej na letališče!" Aaaaaaaaaaaaaaaaaa, jst pa nestuširan, neobrit, brez prtljage, katastrofa...po mojem se nisem u življenu tako hitro zrihtal za na let in pripravil prtljago!;-))) Na sedežu sem bil 13:50 in ko sem pritekel v Standby Lounge je nekaj ljudi že stalo tam in med njimi je bila tudi korejka Ash, ki je bila z mano na zadnjem letu v New Castle. Rekla mi je, da leti tudi ona v Pariz, yuhuhuhu, poznal pa sem še Kerry in Filipa, s katerima sem že letel v preteklosti, ampak pojma nimam kam! ;-))) Vsi ki so šli na ta moj let so bili poklicani domov. Najprej so mi pregledali vse dokumente in nato rekli, da se lahko preoblečem na letalu...Excuse me?!?! Kako prosim? Preoblečem? Zakaj že? Na koncu sem ugotovil, da mi je tip pozabil povedat, da potujemo v Pariz kot potniki, ker gremo po letalo in ga pripeljemo nazaj delavno s potniki (ker naj bi se ta velik dvonadstropni Airbus A380 pokvaril). Ja hudoooooo, in tako smo spet leteli kot carji v business classu v Pariz. Gledal sem filme in malo zaspal, saj se da sedež lahko kot v posteljo. Če se spomnite, se mi je to zgodilo na mojem prvem layoverju v Avstralijo, ko sem kot potnik v biznis classu letel iz Bangkoka v Dubaj.

Pariški hotel je skoraj na letališču, tako da je bilo skoraj nemogoče za malo denarja priti v center mesta, saj je bila že 22h ko smo prispeli v hotel. Edina varianta je bila taxi, ki pa stane cca. 70 EUR do mesta!! Halooooo!!!! Zato smo se še s 3 zmenili, da gremo nekaj pojest v vasico, ki se nahaja v neposredni bližini hotela. Zavili smo v restavracijo The Place, kjer je bil res enkraten ambient, kot bi sedeli v dnevni sobi. Z mano so bili še italijanka Shirin, brazilka Alessandra in portugalec Filipe. Nasmejali smo se na račun indijcev, malo počvekali o svojih rodnih državah in se prijetno siti odpravili nazaj proti hotelu. Ceste so bile tako poledenele, da smo se drsali nazaj, ne hodili... Še celo fontana sredi parka je bila čisto zamrznjena...;-))))

Zabava je šele sledila nazaj grede. Na letališču sem izvedel, da zopet delam v biznisu?!?!? Halooooo, pa zakaj jst?!?! Kje so mene spet našli?!?! V ekonomskem razredu dela ogromno ljudi, ki je prej prišlo k Emiratom in bi po logiki morali oni dobiti priložnost, ne pa spet jaz?!?!!? Ne štekam čisto nič, ampak ker sem biznis delal že v Kuala Lumpurju, mi je vse teklo gladko, brez problemov. SFS je bila iz Bolgarije in me je zelo pohvalila. Med letom sva celo plesala salso v kuhinji...;-))) Nato je rekla, da bo pisala mail moji managerki, kako sem dober (ziher zarad salse), potem je pa celo napisala oceno, tako kot sem jih nabiral prvih 6 mesecev, tako da jo bo lahko moja managerka videla na mojem portalu, ko se bo šlo za napredovanje v biznis class. Yuhuhuhuhu, sem vesel! Upam, da bom čim prej napredoval in počasi lezel proti vrhu! Spodaj pa še nekaj utrinkov iz Pariza:

v restavraciji v objemu z Alessandro (brazilka itaq) ///// Filipe in Shirin

lačni smo lačni smo, kje je food?!?!? /// na poledenelem robu vodnjaka

dokaz o zamrznjeni fontani

Po letu sem še malo povadil francoščino in pozdravljal potnike "merci, au revoir" hehehehe, matr sem poliglot! ;-))))) Ampak jim ful pomeni, če govoriš njihov jezik ne moreš verjet! Sam problem je, ko rečeš nekaj besed ki jih znaš, potem pa mislijo, da obvladaš u nulo in se začnejo kar pogovarjati s tabo...hehehehehe!

No tko, to bi blo vse zaenkrat iz Dubaja...a je blo dost?!!? Upam, da sem se oddolžil za januarsko pavzo in obljubljam, da bom od sedaj naprej bolj priden, vi pa mi tudi lahko kaj napišete spodaj pod Komentar, bom izjemno vesel...pa pozdravljam moje plesalce (Rogla, Strunjan), nisem vedel, da berete moj blog. Ste me prijetno presenetili s komentarjem! Hvala! Ura je 6:32 zjutraj in čas je, da grem počasi spat...spet sem vse obrnil na glavo! Jutri ob 18h zvem, kam potujem pojutrišnjem. Mogoče se pa vidimo predčasno, nikoli ne veš! ;-))))

Uživajte max in pišite kaj!

Muaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa :-*

Andrej