Ponovno v šolske klopi... ;-)

Ciao družba,

po enem mesecu se zopet oglašam iz Dubaja. Ponovno sem sedel v šolske klopi za 9 dni. Sem namreč na usposabljanju za SFS-a! ;-)) Začeli smo v nedeljo 9.6. in končamo 19.6., ponoči na četrtek pa že letim v Slovenijo na zaslužen dopust. V prvem tednu predavanj smo se naučili kako uporabiti Tempus IC (napravo, ki jo priključiš na osebo, ki ima zdravstvene težave in se vitalni znaki bolnika prenesejo na zemljo, kjer po slušalki govoriš z zdavnikom, ki ti daje napotke) ter defibrilator v primeru srčnega zastoja! Sedaj kot senior v kabini, se bom moral spopadati z vsemi zdravstvenimi težavami potnikov in pisati medical reporte! :-( Najbolj se bojim, da bom moral enkrat uporabiti defibrilator zaradi zastoja srca! Ampak za več odgovornosti, smo tudi več plačani, kar tudi ni slabo! Morali bomo tudi ocenjevati ostale v ekipi in se spopadati s težavami potnikov v kabini. Kar zanimivo bo in po eni strani komaj čakam. Upam,da bo čim manj težav na mojih letih! ;-))) Dolgčas mi ziher ne bo! ;-)

Če povem po pravici, mi kar paše tale rutina na college-u, le vstajanje ob 6:00 zjutraj me UBIJA!!!! ;-)))) Pa še Sebastijana imam na obisku, tako da ko pridem iz šole ne grem spat, ampak greva raziskovat po Dubaju!

Komaj sem čakal na vikend, da se malo naspim!!! Če ste pozabili je tukaj vikend v petek in soboto! Čez eno uro gremo skupaj z Renato v Al Ain, saj sem za eno noč rezerviral Mercure hotel na gori Jebel Hafeet, kamor sem peljal že Mojco in mami. Danes bomo obiskali živalski vrt, jutri pa najverjetneje vodni park, kjer trenirajo tudi naši kajakaši na divjih vodah! ;-) Ko pridem nazaj obljubim, da vam pošljem foto reportažo od celotnega vikenda! ;-)

Konec maja sem letel prvič v Alžirijo in Tunizijo. V Tunisu sem sicer že bil, še preden sem se priključil Emiratom, Alžirija pa je bila zame prvič. Nisem veliko pričakoval, navdušen sem bil, ker je to nova destinacija zame in nov magnet na mojem hladilniku.

Alžirija je severnoafriška država, ki zaradi svoje krvave sodobne zgodovine še vedno ostaja popolnoma neodkrita in turistično neznana. Alžirija, ki se s svojimi 32,9 milijona prebivalcev razprostira na 2,3 milijona kvadratnih kilometrov, je ogromna država z eno najlepših obal na svetu, s prelepo gorato notranjostjo in številnimi puščavami ter z eno najprivlačnejših prestolnic na svetu, a obenem ostaja skorajda neraziskana.

Alžirija  je največja afriška država, ki je po krvavi vojni za neodvisnost odigrala pomembno vlogo v mednarodni politiki, toda njene naravne lepote, kulturno raznolikost in zgodovinsko bogastvo je turizem šele začel odkrivati. Iz imena glavnega mesta Alžira je izpeljano ime dežele. Samo ime glavnega mesta (arabsko: El Jazair) pomeni preprosto "Otoka" in se nanaša na dva majhna otoka, ki ležita pred starim delom mesta Alžira. Tako kot številna druga severnoafriška mesta je tudi Alžir nastal iz rimskega naselja.

Še s šestimi člani ekipe smo pred hotelom (nastanjeni smo bili v super resortu Sheraton direktno na plaži) najeli taksi in se odpravili na raziskovanje po mestu. Taksist nas je najprej odpeljal do ogromnega spomenika mučenikov v samem centru mesta. Spomenik mučenikov je visok emblem Alžirskih državljanov, ki so se borili in umrli za svobodo od nadvladi. Postavili so ga leta 1982, ob 20-letnici neodvisnosti Alžirije. Zgrajen je v obliki treh stoječih palmovih listov, ki ščitijo večni mestni plamen. Nato smo nadaljevali do ulične tržnice in ogromnega trga sredi mesta, ter zaključili pri neobizantinski katedrali Notre Dame D'Afrique (naša afriška gospa), kije nujna postojanka ob obisku Alžira, popotniki pa še posebej omenjajo napis v notranjosti cerkve, "naša afriška gospa, moli za nas in za muslimane", saj naj bi predstavljal zlitje muslimanskega in krščanskega sveta.

Lačni po raziskovanju mesta smo bili enotnega mnenja, da moramo obvezno na palačinke! Glede na to, da je bila Alžirija ogrmno časa pod francozi, smo bili mnenja,da imajo sigurno odlične crepes (kot francozi imenujejo palačinke) In prav smo imeli....palačinke z nutelo in kokosom so se odlično prilegle po napornem dnevu. Zvečer sem se sprehodil za hotelom, kjer se nahaja čudovita široka peščeba plaža, vendar je bilo za nočno kopanje malce premrzlo, saj je bilo takrat le okoli 15 stopinj. Gotovo bi bilo bolje priti v Alžirijo poleti, ko je vroče in lahko resnično uživaš na plaži in v toplem mediteranskem morju. Takole pa vse skupaj izgleda še na fotografijah:

spomenik mučenikom v Alžiru

spomenik iz druge strani

pogled iz razgledne točke

pogled iz razgledne točke

ulične stojnice, kjer najdeš ročne izdelke

sončen dan, idealen za raziskovanje

katedrala Notre Dame D'Afrique

postojanka za palačinke

romantičen sončni zahod za hotelom

dolga peščena plaža ob hotelu

Za Alžirijo sem imel 2 dni off in še Tunizijo, prvič z Emirati. Isti dan ko smo prileteli, nas je purser Karim (z njim sem enkrat že letel v Houston, in se me je celo spomnil), ki je lokalec iz Tunisa odpeljal na ODLIČNO tipično tunizijsko večerjo k svojemu stricu, ki ima ogrooomno restavracijo. Nosili in nosili so jedi eno za drugo, tako da na koncu nismo mogli več dihati. Res je bila okusna večerja in Karimu smo bili izredno hvaležni, da nas je odpeljal tja, saj to ne vidiš vsak dan, da te purser pelje na večerjo k svoji družini! ;-)

nekaj izbranih jedi, ki so nam jih prinesli na mizo

Naslednji dan po zajtrki sva se s Kate iz Avstralije s taksijem odpravila v predel Tunisa, ki se imenuju Sidi Bou Said, ki je znan tudi kot vasica umetnikov, ki leži približno 20 km severovzhodno od Tunisa, na severu Tunizije. Slikoviti kraj leži na vzpetini, s katere se razprostira panoramski pogled na ostanke starodavne Kartagine in na Tuniški zaliv. Umetniki so tam živeli ali hodili na počitnice.

Turistična vas je znana predvsem zaradi lepih barv, njegovega trga (Souk) in kavarne imenovane Nattes, ki je postala slavna z akvarelom Avgusta Mackesa. To je tipična mavrska kavarna, kjer se lahko med drugim poskusi tudi tradicionalno vodno pipo (Shisha). Novokrščena palača barona Erlangerja je postala center arabske in sredozemske glasbe. Vse je odprto za javnost, ki lahko tam občuduje muzej glasbenih instrumentov, arhitekturo in vrtove. Sidi Bou Said je postal tudi zbirališče umetnikov, mlade domače buržoazije in tujih turistov. Kraj je znan po svoji arhitekturi s starimi restavriranimi palačami. Po pravici povedano me je s snežno belimi fasadami in modrimi polkni zelooo spominjal na grški otok Santorini! Takole je izgledal najin sprehod, kjer sva srečala tudi dva falcona! :-)))

Na zadnji fotografiji lahko vidite tudi naš hotelski bazen, ki pa je bil zaradi mrzlega vremena in obnovitvenih del na žalost zaprt. Upam, da bom dobil Alžirijo in Tunizijo v poletnih dneh, da bom lahko užival v toplem vremenu in imel občutek, da sem na počitnicah! ;-)))

Tako sedaj pa šibava s Sebastijanom po Renato in v Al Ain na vikend odklop! ;-)) V četrtek sem pa vidimo v Sloveniji! Če boste imeli kaj časa mi pošljite prosim SMS za kakšno kavo! ;-)

Lepo se imejte in uživajte v toplih spomladanskih dneh! Če vam primanjkuje sonca, mi sporočite, da vam ga kaj prinesem iz Dubaja, ker tukaj je že peklenskih 40 stopinj! ;-)))

Papa
Andrej