VISITORS:

četrtek, 16. julij 2020

Ajda se je poslovila: "Goodbye Dubai!" 😢

No pa je prišel dan, ko se je naša Ajda poslovila. Bila je nedelja, 12.07.2020. Ajda se je skupaj s Polono in še dvema prijateljicama iz Brazilije malo čez poldne pripeljala na letališče, kjer sva jo čakala z Alešem. Let je imela preko Frankfurta v Ljubljano in sicer ob 14:40. Aleš mi je poslal sporočilo okoli 11:00, če se lahko pride tudi on poslovit, tako da je bilo to za Ajdo manjše presenečenje, ko je poleg mene na letališču zagledala še Aleša. 

Saj sploh ne vem, kako naj opišem z besedami. Bilo je zelo čustveno. Ajda se je poslavljala po skoraj 7. letih življenja v Dubaju. Morda smo tisti, ki smo ostali v Dubaju, izgubili bližino z nam drago osebo, vsekakor pa nismo izgubili prijateljstva, ki se izoblikovalo v teh 7. letih in se bo nadaljevalo še dolgo v prihodnost. Tolažil sem se predvsem z dejstvom, da bom Ajdo lahko že zelo kmalu videl v Ljubljani. 

Dneva, ko sva se spoznala z Ajdo, se spominjam, kot bi bilo včeraj. Bilo je 14.12.2013 in sicer v srbski restavraciji Rolling Pin v predelu Dubaja, ki se imenuje Jumeirah Lake Towers (JLT). S Tilnom sva ravno zaključila z igranjem tenisa v Habtoor Grand Resort hotelu v Marini in se odločila, da greva na burek. Ko sva vstopila v restavracijo, je Tilen takoj prepoznal Markota, prav tako sodelavca iz Slovenije, poleg njega pa je sedela Ajda in pa režiser Rok Biček, ki se je ravno tiste dni mudil v Dubaju, kjer je na Dubajskem filmskem festivalu predstavljal svoj novi film "Razredni sovražnik". Ajda in Marko sta bila na predstavitvi filma, po predstavitvi pa ogovorila Roka in ga povabila na čevapčiče. Brez besed je sprejel povabilo in tako smo vsi skupaj po velikem naključju končali v isti restavraciji. Ali je bilo res naključje? Ali usoda? Verjamete v naključja? 😉

Takoj smo se ujeli in nadaljevali naše druženje po Dubaju. Najprej smo se sprehodili po rdeči preprogi, ki je bila v neposredni bližini njegovega hotela Al Qasr, v bližini Medinata in Burj Al Araba. Rok nam je prijazno pokazal svojo čudovito sobo v 5 zvezdničnem hotelu, nato pa smo se preselili  še k enemu našemu sodelavcu, Urošu in se zabavali še dolgo v noč. Nasmejali smo se do solz. Rok je celo rekel, da bi lahko posnel film o nas, saj smo ga navdušili z vsemi dogodivščinami, ki se nam dogajajo v naši službi. 

Na rdeči preprogi z Ajdo, Rokom, Tilnom in Markotom

Z Ajdo sva tistega večera postala res dobra prijatelja in to prijateljstvo obdržala vse do danes. Ajda je zelo prijazna oseba, vedno nasmejana in pripravljena pomagati. Razvito ima zelo močno empatijo. Je topla oseba in Prijateljica z veliko začetnico. Vse jih lahko zaupaš in če si težavah ali dvomih, si lahko prepričan, da bo obdržala samo zase in ti poskušala po svojih najboljši močeh pomagat. Včasih dobrim prijateljem ne znamo povedati, kaj nam pravzaprav pomenijo, ampak Ajda, upam da veš, da sem resnično vesel, da si "zašla" v moje življenje in da mi pomeniš ogromno. 😘 

No pa se vrnimo še nazaj na nedeljo. Pred check in-om se je Ajda odločila, da naredi še nekaj spominskih fotografij pred vhodom v letališče. Pripeljala se je kar v svoji uniformi in se po fotografiranju preoblekla. S Polono sva ji do check-in pulta pomagala pripeljati prtljago, kjer je Ajda komajda lahko povedala kam potuje, saj so jo v trenutku, ko jo je prijazna gospa vprašala, kam potuje, oblile solze.😭 Vsem nam je bilo zelo hudo. Ko smo oddali prtljago, smo se dobili še z ostalimi in naredili še nekaj zadnjih fotografij, preden smo se morali posloviti. 

Skupinska fotografija pred odhodom
Ajda še zadnjič v uniformi

Mislim, da smo se objeli ene trikrat ali pa štirikrat in na koncu naredili še en skupinski objem, preden se je Ajda morala posloviti. Vsekakor bomo pogrešali njen nasmeh, pozitivno energijo in dobroto. Ampak, kot sem že prej povedal, bo prijateljstvo ostalo za zmeraj. In to je najbolj pomembno. Prej, ko slej se bomo vrnili v Ljubljano, kjer bomo lahko nadaljevali in gojili to čudovito prijateljstvo še naprej. 😍

Drugače pa v Dubaju nič novega. Na layoverju v Frankfurtu je bilo bolj dolgčas, saj smo morali več čas čepeti v sobah, da ja ne bi kaj staknili zunaj med sprehodom. 🙈 Konec meseca imam še let v Vietnam, vendar na žalost ni layover, saj se isti dan z ekipo vračamo nazaj. Predvidevam da bo zelo naporen in dolg dan. 

Danes sva imela s Polono športni dan in sva se že ob 8:30 dobila v hotelu Le Meridien pri Terminalu 1, kjer imamo brezplačni vstop v fitnes in na bazen. Najprej sva malo telovadila, nato pa odšla še malo na bazen. Dan sva nadaljevala z okusnim in zdravim kosilom v bližnji restavraciji Mud Mug, zaključila pa z ogledom filma kar pri meni doma. Jutri se nama menda pridruži še Aleš. Bomo videli...🙏

Ura je že krepko čez eno zjutraj in če želim zgodaj vstati in spet telovaditi, bo počasi treba v posteljo. Upam, da je pri vas vse v redu in da uživate v lepem poletnem vremu. 🌞 Pri nas se temperature že pošteno dvigujejo nad 40 stopinj. 😰

Lepo in radi se imejte in se beremo naslednjo sredo!

Vaš Andrej 💖

2 komentarja:

  1. Beautiful reading about something I dont know how to do... .saying goodbye.. so appropriate at this time in Dubai... x

    OdgovoriIzbriši
  2. Hanna it is indeed very difficult to say goodbye, especially to your loved ones. It is definately one of those things that you cannot get used to it...ever! But like I said we might lose our friends momentarily, but we will never lose our friendship that will grow in the future! 💖

    OdgovoriIzbriši

Vesel bom vsakega komentarja. Lahko mi zastavite tudi vprašanje.
Odgovoril bom v najkrajšem možnem času. Lp, Andrej