Piknik v puščavi in ponovni val odpuščanj

Ojla,

Sej sploh ne vem kje naj začnem hehehe. Toliko se je zgodilo v zadnjem tednu... Piknik v puščavi, pa moj prvi let v Bahrain, let v Islamabad so mi vzeli, pa presenečenje za Ajdo, ki odhaja 12.7 nazaj domov v Slovenijo....za skoz!😭  Ampak verjetno vse najbolj zanima, kako je minil moj prvi let, po več kot 3 mesečnem premoru.

Let v Bahrain sem imel popoldan ob 16:10. Glede na to, da so zaradi majhnega števila letov odpovedali avtobusne prevoze od naše namestitve do firme, so nam omogočili prevoz s privatnim šoferjem, kot ga imajo ponavadi za pilote. Tako smo si morali naložiti na telefon posebno aplikacijo, kjer lahko vidimo, kdaj točno nas bo šofer prišel iskat in kjer točno se nahaja. Dan prej sem dobil SMS, da me bo šofer pobral ob 13:20 pred mojim blokom. Zaščitna maska je bila seveda obvezna. 

Ko sem prispel na firmo, je izgledalo kot mesto duhov. Nikjer nobenega. Samo varnostnik, ki nas pregleda pri rentgenu in pa predstavnik imigracije, da ti priskoči na pomoč, v kolikor ne moreš skozi e-gate. Ker sem supervisor moram priti malce prej na firmo, da se vodje dobimo in predebatiramo par zadev, preden pridejo ostali. Zanimivo je bilo tudi to, da sem letel z istim purserjem, kot sem letel na mojem zadnjem letu v Houston, pred več kot 3 meseci. 

Glede na to, da ne vemo, kdaj bo naš zadnji let, sem se slikal na vsakem koraku. 😀 Žal vam zaradi pravil firme, slik ne morem pokazati. Ko se je vsa ekipa nabrala v sobi za briefing, sem pregledal njihove dokumente in jim zastavil vprašanje iz varnosti oziroma prve pomoči. Nato sem vprašal, če je kdo v kratkem že oddelal kak let in dve dekletista se javili, da sta slab mesec nazaj že leteli. Vprašali smo ju, kako je bilo, če so bile kakšne posebnosti, da bomo na njih še posebej pozorni. 

Na sedežih nas je že čakala vsa zaščitna oprema, ki smo jo morali nositi ves čas leta. Dobili smo zaščitna očala, tenko belo pregrinjalo za čez uniformo in pa zaščitno masko. V sobo je prišla tudi naša sodelavka, iz oddelka "Image & Uniform Standards", ki je odgovorna za standarde uniforme in nam do potankosti razložila, kako moramo nositi našo zaščitno opremo. 

Nato smo šli do našega minibusa, ki nas je odpeljal do letala. Po vkrcanju smo si nadeli zaščitno opremo in pripravili letalo za vkrcavanje. Moram priznati, da so se potniki kar držali varnostnih pravil in razdalje. Ves čas leta so morali nositi tudi zaščitno masko. Ker je bil let izjemno kratek (74 min) smo potnike postregli le s sendvičem in pijačo.  Po pristanki smo jih morali opozoriti, da morajo pri izkrcavanju ravno tako upoštevati varnostno razdaljo. Nato so na letalo prišli čistilci, ki so razkužili letalo in ga pripravili za povratek v Dubaj. Mi smo le dodali slušalke na vsak sedež in sporočili, da smo pripravljeni za vkrcavanje. Let nazaj je bil skoraj enak prvemu sektorju, le da smo bili malce bolj polni. Ker je strežba zelo preprosta, smo hitro končali, pripravili vse za pristanek in po 77 min leta pristali nazaj v Dubaju. 

Ko so se potniki izkrcali smo si slekli zaščitno opremo in jo spravili v posebej za to namenjeno vrečko. Pogledali smo, če je slučajno kdo kaj pozabil na letalu in pobrali še preostale slušalke, ki so ostale na sedežih. Nato smo se izkrcali in se z minibusem odpeljali na firmo. Ob slovesu sem prosil mojo ekipo iz ekonomskega razreda, da naredimo še eno skupinsko sliko, nato pa smo se z dobrimi željami poslovili. Privatni šofer me je že čakal zunaj pred vhodom in me odpeljal domov. Jutri zjutraj me zopet pobere, saj letim v Frankfurt. Držite pesti, da bo šlo vse v redu, tako kot na Bahrainu. Islamabad pa so mi vzeli nekaj dni pred letom, ker so potrebovali le enega supervisorja (letalo je imelo le dva razreda - biznis in ekonomski razred) in ker sem bil po stažu najmlajši, so me vzeli iz leta.

V prejšnjem blogu vam sicer nisem nič omenil, ampak v petek 26.06 smo se z Andrejo, Ajdo, Polono in Alešem dogovorili, da gremo v puščavo in si naredimo čisto pravi puščavski piknik ob sončnem zahodu. Najprej sem skočil v Lulu Supermarket, kjer sem kupil dva žara za enkratno uporabo in pa nekaj zelenjave in perutničk. Ko sem bil v trgovini smo se z Ajdo in Polono dobili na Zoom-u,  da sta mi pomagali z nasveti.😉 Ljudje so me v trgovini malce čudno gledali in verjetno mislili, da se mi je malce odpeljalo, ker se pogovarjam sam s sabo.😂

Ob 18:30 smo se dobili na parkirišču blizu naselja Akoya in se skupaj odpeljali do prostora, kjer smo imeli piknik. To je bilo za mene prvič, da sem sončni zahod preživel v puščavi. Prinesli smo si mizo in stole sredi puščavskih sipin, dekleta so narezala zelenjavo, jaz pa sem bil odgovoren za žar. Dobro da smo kupili dva, ker je bil eden defekten in se ni hotel prižgati. Tako smo morali oglje iz enega prestavili v drugega, da smo lahko spekli vso zelenjavo in meso. 

Piknik v puščavi

Prav luštno smo se imeli, kljub visokim temperaturam. Ker sem bil stalno ob žaru in delal žerjavico, nisem bil samo prepoten, ampak tudi prekajen. Si lahko predstavljate, kako sem "dišal" ko smo se peljali domov. Dekletoma sem rekel, da posnameta zaključni nagovor v vlogu in kot boste sami videli, sta se več čas samo smejali...le zakaj?!😂 Domov sem prispel mislim, da okoli 2h zjutraj. Vlog si lahko ogledate na spodnjem linku. Če se še niste naročili na moj kanal, ste vljudno vabljeni:

https://youtu.be/4CwPZYm-AgQ

V soboto me je Ajda prosila, če ji lahko pridem pomagat razstavit kavč, ker bi ga rada vzela s seboj v Slovenijo. Po 6 letih v firmi lahko, ko damo odpoved, prepeljemo do 300 kg prtljage nazaj v Slovenijo brezplačno. Tako se je Ajda odločila, da nekaj zadev, ki ji bodo koristile v Sloveniji, zapakira in odnese kar s seboj, zakaj pa ne?! K Ajdi sta prišli še Polona in Nuša in res smo se imeli super, sploh ko smo razstavljali kavč in skakali čez kolebnico, potem pa še tlačili en del v drugega kot tetris, da bi vse skupaj zasedlo čim manj volumna, ki se prav tako meri. 😂  

Razstavljanje kavča pri Ajdi

Včeraj 7.7.20 smo organizirali prav posebno presenečenje za Ajdo - poslovilno zabavo, kar pri meni doma. Ajdi sem rekel, da si mora vzeti čas samo zame in da jo bom odpeljal na prav posebno mesto, ki meni veliko pomeni. Z Andrejo, Polono in Alešem pa sem se zmenili, da pridejo do mene in se pripravijo na presenečenje. Ko so prišli do mene, sem se odpravil po Ajdo. Med vožnjo sem ji rekel, da morava nujno še do mojega apartmaja, ker sem kao nekaj pozabil. Ko sva vstopila v stanovanje in prižgala luč, so vsi trije skočili izza zavese in kavča in zatrobili z nekimi troblicami, ki sem jih imel še od enega rojstnega dneva.🥳🥳🥳

Zabava presenečenja pri meni doma

Ajda je bila presenečenja zelo vesela. Za spomin smo ji kupili tudi poseben kozarček za kavo ali čaj, na katerega smo dali odtisnit njeno profilno sliko v uniformi, lep verz in pa dve fotografiji iz našega piknika, ki jo lahko vidite zgoraj. Na eni je Ajda z Andrejo in s Polono, na drugi pa z Alešem in mano.

Na koncu tega bloga pa moram žal poročati o novem valu odpuščanj. Pred nekaj urami smo izvedeli, da so zopet začeli s pošiljanjem elektronskih sporočil, v katerih navajajo, da je žal tvoje delovno mesto ukinjeno. Nihče ne ve, ali je šel email naokoli le danes ali se bo to nadaljevalo tudi v prihodnjih dneh.🤷🏻‍♂️ Mislim, da smo do sedaj že vsi psihološko pripravljeni in da noben ne bo šokiran, če do tega pride. Vseeno pa je grenak priokus, da se ti kariera konča na tak način. 

Mi ostajamo pozitivni.💪 Kot sem že omenil, jutri zjutraj ob 8:25 letim v Frankfurt, kjer bomo v hotelskih sobah ostali 24 ur. Na našo varnost in pa tudi žalost ne smemo zapuščati hotelskih sob. V nedeljo pa se bom šel na letališče posloviti od Ajde. Naslednji let imam šele 26.7. in sicer v Saigon (Vietnam), v koliko ne pride vmes do kakršnihkoli dodatnih sprememb. Upam, da se imate vi fajn in da že čofotate nekje na morju. Oglasite se s kakšnim komentarjem ali pozdravom.

Radi in lepo se imejte in se beremo naslednjo sredo,

Vaš Andrej💖