Čer,
tukaj je že 21:30, po večerji, prijetno utrujen ležim v posteljin premišljujem o iztekajočem dnevu. V levem zgornjem možganu že razmišljam o dnevu odhoda in kako bom prišel do letališča, ampak se še ne dam. Hočem uživati do konca in ko bo potrebno se bom ukvarjal s tem, kako bom prišel nazaj v Dubaj. Karto sicer imam, problem je le, kako priti do letališča tako, da bom ujel letalo ob 10h zjutraj in mi ne bo treba čakati na tistega ob 23h zvečer. Edini trajekt iz otoka pa odpelje ob 7.30 zjutraj inn rabi 1,5 ure do glavnega otoka Male, od koder moram vzeti še speed boat do letališča, ki se nahaja na majčkenem otočku. Ah bo že...
Današnji dan sem preživel kar na lokalnem domačem Maafushiju. Še z dvemabratoma Nemcema, s katerima sem se spoprijateljil v tehn parih dneh smo se tokrat odločili, d ane gremo an Biyadhoo, temveč dan preživimo kar na lokalni plaži pred konkurenčnim hotelom White Shell. Tam imajo namreč edini ležalnike, tako da smo se lahko razkomotili.;-) Sami smo bili na plaži. Jaz sem še celo malo posnorkljat, ampak se podvodnega življenja žal ne da primerjati z Biyadhoojem.
Ob 16h sem se odpravil prvič na raziskovanje otoka. Kot sem že omenil je dolg malo več kot kilometer in širok okoli 600m. Potreboval sem pol ure, da sem ga prehodil. ;-) Med sprehodom sem navdušeno opazoval čudovite živopisane fasade hiš. Vidi se da so na novo pobarvane, saj so bile po tsunamiju verjetno zelo poškodovane. Z navdušenjem sem opazoval ljudi, ki so se sprehajali po makadamskih ulicah med hišami, otroci so bili oblečeni v živopisana oblačila...vse je izgledalo tako mirno in spokojno. Tukaj bi brez problema preživel svojo starost in dočakal smrt...v miru in pokoju!
Pod palmami ki so odlična zaščita pred močnim soncem sem opazoval starejše ljudi na tako imenovanih klopcah. Gre za pletene mreže na železnem okvirju, ki jih uporabljajo za počivanje v senčki. Kolk je njim težko! ;-) Med sprehodom sem šel tudi mimo lokalne osnovne šole, ki je že od daleč oddajala neko čudno bobanje. Ko sem se ji približal sem skozi vrata videl na dvorišče polno otrok, ki so korakali po ritmu zelo glasnih bobnov. Na hitro bi lahko rekel, da gre za vojaško urjenje, ne pa za osnovno šolo. Očitno imajo zelo strogo vzgojo v šoli. Kar malo presenečen sem na hitro naredil eno fotografijo za dokaz in se podal naprej po zaprašenih ulicah. Glavna ulica je široka kakih 10m in na sredini ulice na vrvi visita skat in še neka čudna morska žival (a kdo ve kako se imenuje?), ki simbolizirata podmorsko življenje okoli Maldivskih otokov.
Nato sem zavil v eno manjših uličic, kjer sem našel Hamshi-ja in njegovo izposojevalnico orodja. Frajer si je izmislil, da bo izposojal žage,vrtalne stroje, lestve itd in zaslužil nekaj denarja. In pomojem da zasluži, ker ljude tukaj pač ne morejo iti kar tako v Bauhaus, ko kaj potrebujejo za hišo hehehehe!
Med sprehodom sem naredil tudi nekaj posnetkov, da vam jih lahko pokažem. Tole je Maafushi:
Jutrišnji dan bo zelo podoben današnjemu. Preživel ga bom na Maafushiju, na ležalniku na plaži ob dobri knjigi, križankah (hvala Mojca, da si mi jih pustila) in Sudoku (hvala Poloni in Naji za darilo).
Še kmalu pa bom zopet v Sloveniji. Sej sem že omenil, da pripeljem Yuko v Slovenijo. Komaj čakam, da ji jo razkažem. V Sloveniji bova od ponedeljka 7.5. - četrtka 10.5. A ma kdo kakšno idejo za nočno življenje od pon-sre? A se v Ljubljani kaj dogaja? Prooooosim za pomoč! Če bi se nama kdo rad pridružil seveda dobrodošel! ;-)
Naj bo za danes to vse. Učke se mi počasi že zapirajo. Kolk mi je všeč, da hodim že ob 22h spat in se zbujam ob 6h zjutraj, tako da grem lahko na teraso opazovat čudovit sončni vzhod! Sam zarad tega se je splačalo sem pridet. Zaradi sončnega vzhoda in da si malo uštimam ritem spanja, saj sem si ga zaradi letenja popolnoma uničil! Končno se zbudim zjutraj naspan in spočit. Sem že pozabil kako to zgleda hehehehehe!
Zdej pa res. Nočko!
Andrej
tukaj je že 21:30, po večerji, prijetno utrujen ležim v posteljin premišljujem o iztekajočem dnevu. V levem zgornjem možganu že razmišljam o dnevu odhoda in kako bom prišel do letališča, ampak se še ne dam. Hočem uživati do konca in ko bo potrebno se bom ukvarjal s tem, kako bom prišel nazaj v Dubaj. Karto sicer imam, problem je le, kako priti do letališča tako, da bom ujel letalo ob 10h zjutraj in mi ne bo treba čakati na tistega ob 23h zvečer. Edini trajekt iz otoka pa odpelje ob 7.30 zjutraj inn rabi 1,5 ure do glavnega otoka Male, od koder moram vzeti še speed boat do letališča, ki se nahaja na majčkenem otočku. Ah bo že...
Današnji dan sem preživel kar na lokalnem domačem Maafushiju. Še z dvemabratoma Nemcema, s katerima sem se spoprijateljil v tehn parih dneh smo se tokrat odločili, d ane gremo an Biyadhoo, temveč dan preživimo kar na lokalni plaži pred konkurenčnim hotelom White Shell. Tam imajo namreč edini ležalnike, tako da smo se lahko razkomotili.;-) Sami smo bili na plaži. Jaz sem še celo malo posnorkljat, ampak se podvodnega življenja žal ne da primerjati z Biyadhoojem.
Ob 16h sem se odpravil prvič na raziskovanje otoka. Kot sem že omenil je dolg malo več kot kilometer in širok okoli 600m. Potreboval sem pol ure, da sem ga prehodil. ;-) Med sprehodom sem navdušeno opazoval čudovite živopisane fasade hiš. Vidi se da so na novo pobarvane, saj so bile po tsunamiju verjetno zelo poškodovane. Z navdušenjem sem opazoval ljudi, ki so se sprehajali po makadamskih ulicah med hišami, otroci so bili oblečeni v živopisana oblačila...vse je izgledalo tako mirno in spokojno. Tukaj bi brez problema preživel svojo starost in dočakal smrt...v miru in pokoju!
Pod palmami ki so odlična zaščita pred močnim soncem sem opazoval starejše ljudi na tako imenovanih klopcah. Gre za pletene mreže na železnem okvirju, ki jih uporabljajo za počivanje v senčki. Kolk je njim težko! ;-) Med sprehodom sem šel tudi mimo lokalne osnovne šole, ki je že od daleč oddajala neko čudno bobanje. Ko sem se ji približal sem skozi vrata videl na dvorišče polno otrok, ki so korakali po ritmu zelo glasnih bobnov. Na hitro bi lahko rekel, da gre za vojaško urjenje, ne pa za osnovno šolo. Očitno imajo zelo strogo vzgojo v šoli. Kar malo presenečen sem na hitro naredil eno fotografijo za dokaz in se podal naprej po zaprašenih ulicah. Glavna ulica je široka kakih 10m in na sredini ulice na vrvi visita skat in še neka čudna morska žival (a kdo ve kako se imenuje?), ki simbolizirata podmorsko življenje okoli Maldivskih otokov.
Nato sem zavil v eno manjših uličic, kjer sem našel Hamshi-ja in njegovo izposojevalnico orodja. Frajer si je izmislil, da bo izposojal žage,vrtalne stroje, lestve itd in zaslužil nekaj denarja. In pomojem da zasluži, ker ljude tukaj pač ne morejo iti kar tako v Bauhaus, ko kaj potrebujejo za hišo hehehehe!
Med sprehodom sem naredil tudi nekaj posnetkov, da vam jih lahko pokažem. Tole je Maafushi:
 |
| Spomenik na obalni promenadi |
 |
| Še en spomenik poleg prejšnjega |
 |
| Obalna promenada, kjer pripeljejo ladjice |
 |
| Živopisane fasade hiš so me navdušile |
 |
| Pred tem hotelčkom sem danes preživel dan |
 |
| Konkurenčni hotelček Island Cottage |
 |
| Ozke zaprašene ulice po otoku |
 |
| Obvezna mošeja na muslimanskem otočki |
 |
| Morski živalci simbolno nad glavno ulico |
 |
| Zdravstveni dom |
 |
| Kraj kjer se odvijajo koncerti in proslave |
 |
| Vojašno naravnana osnovna šola - všeč! |
 |
| Še več živopisanih fasad na sprehodu |
 |
| Osnovna šola še od zunaj |
 |
| Izposojevalnica orodja pri Hamshiju |
 |
| Otroci so se igrali na starem čolnu... |
 |
| ...v bližini so fantje streljali na gol... |
 |
| ...na morju pa spokojno plaval zeleni čolniček |
 |
| Imajo tudi izobraževalni center za otroke |
 |
| Simpatično pobarvana hiška poleg hotela |
 |
| Nasadi visokih palm zraven hotela |
 |
| Zanimive klopce na otoku |
Jutrišnji dan bo zelo podoben današnjemu. Preživel ga bom na Maafushiju, na ležalniku na plaži ob dobri knjigi, križankah (hvala Mojca, da si mi jih pustila) in Sudoku (hvala Poloni in Naji za darilo).
Še kmalu pa bom zopet v Sloveniji. Sej sem že omenil, da pripeljem Yuko v Slovenijo. Komaj čakam, da ji jo razkažem. V Sloveniji bova od ponedeljka 7.5. - četrtka 10.5. A ma kdo kakšno idejo za nočno življenje od pon-sre? A se v Ljubljani kaj dogaja? Prooooosim za pomoč! Če bi se nama kdo rad pridružil seveda dobrodošel! ;-)
Naj bo za danes to vse. Učke se mi počasi že zapirajo. Kolk mi je všeč, da hodim že ob 22h spat in se zbujam ob 6h zjutraj, tako da grem lahko na teraso opazovat čudovit sončni vzhod! Sam zarad tega se je splačalo sem pridet. Zaradi sončnega vzhoda in da si malo uštimam ritem spanja, saj sem si ga zaradi letenja popolnoma uničil! Končno se zbudim zjutraj naspan in spočit. Sem že pozabil kako to zgleda hehehehehe!
Zdej pa res. Nočko!
Andrej
A vidiš, ti ne rabiš Dormea, da se zbudiš spočit in naspan, ti rabiš samo Maldive. :o))
OdgovoriIzbrišiSicer se ti pa splača prijateljico peljat v Cirkus: http://www.cirkusklub.si/
Hvala missy, čist sem pozabu na ta nov Cirkus! Upam, da se ob pon-sre kaj dogaja. Če bi se nama rad kdo pridružil dobrodošel. Lahko mi pišete na slovenski mobi, če ga še mate! ;-) Več nas bo, bolje bo!!! Hvala še enkrat in lupčka iz Maldivov!
OdgovoriIzbrišiAndrej