Korona v Dubaju in moj povratek med blogerje

Hej hej evo mene nazaj po 2152 dnevih tišine!!!! To ni prvoaprilska šala!😛 

I am back guys!

Zgleda, da so nas morali zapret v karanteno, da spet začnem pisat blog. Ne morem verjet, da je minilo že skoraj 6 let od mojega zadnjega bloga, ko sem se poslovil od svoje najboljše prijateljice Renate. Jah marsikaj se je spremenilo, definitivno pa sem bogatejši za 6 let nepozabnih izkušenj iz potovanj po celem svetu.

Kako ste vi? Kako se držite v tem čudnem, malo strašljivem obdobju? Tu v Dubaju smo trenutno v samo-izolaciji. Vsi, ki smo pred kratkim prileteli iz kateregakoli leta, moramo biti 14 dni zaprti v stanovanju, vsi obiskovalci so prepovedani. Prav tako so nam v stavbi zaprli bazen na strehi in fitnes.

Moj zadnji let pred zaprtjem letališča je bil Houston in sicer sem priletel nazaj v Dubaj v sredo 18.3 zvečer. Dva dni po našem pristanku 20.3. so začeli s testiranjem vseh stevardov ob prihodu v Dubaj. Zadnji let Emiratov je bil 25.3 in sicer iz Sao Paula v Dubaj, kjer je pristal ob 22:35. Od takrat dalje smo vsi stevardi prizemljeni. Jaz danes praznujem točno 14 dni od mojega zadnjega prihoda v Dubaj. Nihče ne ve, koliko časa bo to vse trajalo, neka ugibanja so, da bi lahko počasi začeli s prvimi leti v začetku meseca maja. 

Od petka 27. marca pa vse do 05. aprila imamo policijsko uro, kar pomeni, da ne se ne sme nihče sprehajati/voziti po Dubaju med 20:00 in 06:00 zjutraj, saj vse ulice škropijo z dezinfekcijskim pršilom. Kazni se gibljejo od 125-12.500 EUR. Če bi se rad vozil z avtomobilom med policijsko uro, te bodo slikali z radarjem in ti poslali kazen v višini 2.500 EUR. Izjeme so samo ljudje, ki morajo takrat v službo in morajo za vožnjo v tem času pridobiti posebno dovolilnico. Vstop v javne prostore je možen samo z rokavicami, maske so zaradi pomanjkanja zalog priporočene in ne obvezne. Šole, vrtci in ostale javne ustanove so zaprte, prav tako tudi bazeni, fitnesi in restavracije. Metro ne vozi v času policijske ure.

Glede na dano situacijo so se naši šefi odločili, da zaenkrat ne bodo odpustili nikogar, zato pa so nam prisiljeni zmanjšati osnovno plačo za četrtino za vsaj 3 mesece (od 1. aprila do 30. junija). Poleg tega ravno tako ne dobimo variabilnega dela (ur letenja) tako, da bom dobil cca. 30% moje celotne plače v naslednjih treh mesecih, če prej ne začnemo leteti. Ampak to je še najmanj...upam le, da ostanemo zdravi in da se čim prej vrnemo v normalni ritem življenja, preden se ljudem ne začne mešati od te izolacije. Ljudje smo po naravi socialna bitja in če ljudi zapreš med štiri stene za dalj časa, se lahko marsikaj zgodi. Nočem biti pesimist, močno upam, da bodo ljudje pametni in ostali doma toliko časa, da zajezimo ta preklemani virus. 

No toliko o trenutni situaciji v Dubaju, sedaj pa še malo vedrejše vsebine. Sedaj, ko imam toliko časa, sem se koooončno spravil naredit video iz road trip-a od Orlanda do Key Westa, ki sva ga s prijateljico in sodelavko Polono izvedla v mesecu juliju 2018. Imela sva namreč to srečo, da sva oba dobila najboljši let ever in sicer 96-urni (4-dnevni) layover v Orlandu. Imel sem toliko vsebine, da sem jo kar težko spravil v 10-minutni video. Prevozila sva 1300km in doživela veliko lepega. 

Najela sva avto in se že po pristanku odpravila na pot. Seveda sva bila takoj lačna, tako da je bil obvezen postanek v Tacos restavraciji, preden sva nadaljevala pot proti Miamiju. Prvo noč sva spala v Miamu South Beach, naslednji dan pa sva se najprej odpravila v nacionalni park Everglades, kjer sva si s čolnom t.i. "air boat" ogledala čudovito floro in fauno. Najbolj so naju fascinirali aligatorji, ki so nam jih še posebej predstavili v posebnem šovu, ki je sledila vožnji s čolnom. Nato sva nadaljevala z vožnjo mimo arhipelaga čudovitih otočkov - Florida Keys, ki se razprostirajo v dolžini cca. 120km na skrajnem jugu Floride, do najbolj znanega južega otoka imenovanega Key West, ki je samo 145km oddaljen od Kube. Tam sva preživela dva čudovita sončna dneva in si ogledala otok po dolgem in po čez. Nisva pozabila na najbolj južno točko celinske Amerike, prav tako pa sva obiskala znamenito Hemingway-evo hišo in njegove mačke s šestimi prsti. 

Naslednje popoldne sva se vrnila nazaj v Miami South Beach še za eno noč, kjer sva po naključju v trgovini Walgreens srečala za prodajnim pultom Slovenko Tadejo in ji polepšala dan, ona pa nama hehehe. Zadnjo noč sva preživela v našem hotelu Crown Plaza v Orlandu in se pošteno naspala pred povratnim letom v Dubaj. Prevozila sva ogromno kilometrov, doživela veliko nepozabnega in moram reči, da tak road trip priporočam vsakomur, ki bi imel priložnost nekaj dni preživeti na Floridi. Jaz bi sicer raje ostal malce več časa na Key Westu in v Miamiju, ampak nama to na žalost čas ni dopuščal. 

 Aja verjetno sploh še ne veste, ampak že nekaj časa imam svoj youtube kanal, ki se imenuje "Fly with Andy" (www.youtube.com/andrej1978), kjer objavljam kratke filmčke iz svojih layoverjev in počitnic. Nazadnje sem objavil prav tega iz Floride, ki si ga lahko ogledate s klikom na spodnji video.

To bi blo zaenkrat vse iz Dubaja. Ostanite zdravi, pozitivni in upam, da vam bodo moji blogi vsaj malce polepšali in popestrili te monotone dneve v izolaciji. Lahko tudi kaj pokomentirate ali se prijavite na moj youtube kanal in si ogledate in polajkate še ostale filmčke, ki vam jih bom predstavil v naslednjih blogih. 

Lep pozdravček iz Dubaja,
Vaš Andrej