Salam alejkum,
no pa smo ga dočakali...ramadan oz ramazan, kot ga imenujemo Slovenci! Začel se je v sredo 10.7. in bo trajal cca. 30 dni. Ramazan je deveti mesec v muslimanskem letu. Med postom se muslimani od zore do sončnega zahoda odrekajo hrani in pijači pa tudi vsem strastem ter grdim mislim in besedam. To je čas, ko se posvečajo razmišljanju o življenju in preizkušajo svojo pripravljenost odreči se lagodnosti življenja. Konča se s tridnevnim praznovanjem, s tako imenovanim bajramom. Ramadan je vezan na lunin koledar in se začne z luninim mlajem, zato nikoli ne morejo natančno določiti v naprej, kdaj se bo ramadan točno pričel.
Ampak verjetno čakate, da vam povem, kako je minil moj prvi in sedaj tudi že drugi let v vlogi SFS-a! ;-))) Bil sem vodja ekipi 10 stevardov in stevardes in kar 4 so bili iz bivše juge (3 Srbi in Hrvatica, za katero je to bil sploh prvi let). Poleg Hrvatice, je bil to prvi let tudi za Kitajko. Nekaj dni pred letom sem pisal mail svojemu purserju iz Libanona in ga prosil, če se lahko dobiva kako minuto pred briefingom in rečeva kakšno o samem letu, ter mu zaupal, da je to moj prvi let kot SFS. Prijazno mi je odgovoril, da se lahko dobiva na kavi 10 min prej in res je bilo tako. Dal mi je nekaj nasvetov, ki sem jih bolj ali manj koristno uporabil na letu. Deloval je zelo prijazno in upal sem, da mi bo priskočil na pomoč vsaj na letu nazaj, ko sem imel poln ekonomski razred.
Prvi sektor v Istanbul je bil brez večjih posebnosti, saj smo imeli v ekonomskem razredu le 200 potnikov. Nazaj grede pa full house in sicer 386!!!! Pred poletom imamo kar nekaj stvari, ki jih moramo narediti (razdelimo tople brisačke, menije, igrače, hrano za dojenčke) saj smo imeli po vzletu na planu večerjo, ki se najprej prične z barom, nato razdelimo hrano in še enkrat pijačo, pa potem še kava/čaj in na koncu še čiščenje oz. pobiranje pladnjev. Vse to smo morali narediti v manj kot 3 urah, če odštejemo 10 min po vzletu, ko moramo še sedeti in 20 min pred pristankom, ko moramo biti že pripravljeni za pristanek. 3 ure se morda sliši ogromno, ampak ko imaš skoraj 400 lačnih in žejnih potnikov na letalu mi verjemite, da je to zelo malo, za vse kar moramo postoriti! Da je bilo vse skupaj še bolj stresno, je prišlo do zapleta že pred samim vzletom, saj ekipa pred vzletom še ni naredila ničesar, kar bi morala!!!!!!! S Srbom Markom sem bil dogovorjen, da začetnicama Hrvatici in Kitajki pomaga pripravit brisačke, saj je bil odgovoren za manjšo kuhinjo na sredini letala. Ko bi morali začeti, brisačk ni bilo od nikoder!!!!!! Aaaaaaaaaa.... to je pomenilo, da smo takoj po vzletu morali narediti še brisačke, menije, igrače,... Še manj časa za strežbo hrane in pijače yuhuhu!!! ;-))) Meni se je kar mešalo zadaj v kuhinji. Naenkrat sem imel sredi kuhinje 10 vozičkov s pladnji, da se še premikat nisem mogel!!! Sem mislil, da mi bo vsaj purser prišel malo pomagati, saj je vedel da je to moj prvi let kot SFS, vendar se je spretno skrival spredaj v business class-u! Prišel je pogledat šele proti koncu, ko smo že delili čaj/kavo in pobirali pladnje. Rekel mi je, da čeprav se počutim katastrofalno sem izredno dobro opravil let, saj smo naredili vse po planu! "Halooooo, po planu že, kolk sivih las sem pa dodatno dobil, je pa druga zgodba!!!!!!" sem si mislil. Zmozgan sem prišel domov in se zgrudil v posteljo! Rekel sem si, če bo šlo tako naprej, bom šel takoj nazaj v business class in se prijavil za napredovanje v first class in užival v miru, saj imaš tam največ 8 potnikov.
Drugi let v Zurich je bilo pravo nasprotje. Imel sem ekipo 7 stevardes in stevarda, ki sem jo zelo dobro obvladoval na obeh sektorjih, saj so bili zelo pridni in vestni pri opravljanju svojega dela. Tokrat je bilo 3 classno letalo, kar je pomenilo kapaciteto 310 v ekonomskem razredu. V Zurich smo imeli okoli 220 potnikov, nazaj grede pa full house. Čeprav je običaj, da se SFS-a zamenjata, sem se odločil, da tudi na povratku ostanem v ekonomskem razredu in tudi moja dekleta so izrazila to željo, saj smo se zelo ujeli!;-))) Na poti nazaj je bila samo ena strežba (sicer ta dolga s pijačo in nato še s hrano in pijačo - identična tisti iz Istanbula) pa smo imeli za to celih 5 ur!!!!! Razlika je res ogromna in zelooo umirjeno smo zaključili s service-om in si privoščili tudi mi večerjo!
Kot vodja moram na koncu leta dati tudi feedback izbranim, ki jih določi purser na letu, tako kot sem tudi jaz prej dobival feedback od mojih nadrejenih. Moram priznati, da je to zame nekaj najtežjega, še posebej, če vidim, da ekipa zares gara, kljub temu pa naredi nekaj manjših napak, ki jih moraš ti evidentirati v njihovem "Flight review-u". Ocenjujemo z ocenami od 1-4, od katerih je 1 - nezadostno, 2 - je potrebno izboljšati, 3 - zadostno, 4 - nad pričakovanji. Ko bom šel na posvet k svojim trenerjem na koncu vsakega meseca 4 mesečne poskusne dobe (oz pool kot jo imenujejo tukaj) jim moram prinesti svoje ocene in pričakujejo, da daš tudi nekaj 2 in 1, kar pa je meni MUKAAAA!!!! A ima kdo kak nasvet zame, kako to narediti na lep način?!? A obstaja sploh kak lep način dati nekomu 1 ali 2 za njegovo delo?!
Skratka, to sta bila moja prva dva leta v vlogi SFS-a. Jutri zvečer me čaka že nov izziv in sicer nočni let v Indijo, natančneje v Madras. Sem že preveril zasedenost in tip letala. Na srečo letimo z malim Boeingom 777-200, s kapaciteto "le" 220 potnikov v ekonomskem razredu in seveda smo v obe smeri prepolni! ;-))) Kdaj pa nismo v Indijo?!?! ;-))) Imam ekipo 7 stevardov in upam, da se Istanbul ne ponovi več!!!! ;-)
Hvala vsem za lepe želje in spodbudne besede! Upam, da bo šlo odslej le na bolje! Pridni bodite in oglas'te se kaj!
Lep pozdrav iz vročega Dubaja!
Andrej
no pa smo ga dočakali...ramadan oz ramazan, kot ga imenujemo Slovenci! Začel se je v sredo 10.7. in bo trajal cca. 30 dni. Ramazan je deveti mesec v muslimanskem letu. Med postom se muslimani od zore do sončnega zahoda odrekajo hrani in pijači pa tudi vsem strastem ter grdim mislim in besedam. To je čas, ko se posvečajo razmišljanju o življenju in preizkušajo svojo pripravljenost odreči se lagodnosti življenja. Konča se s tridnevnim praznovanjem, s tako imenovanim bajramom. Ramadan je vezan na lunin koledar in se začne z luninim mlajem, zato nikoli ne morejo natančno določiti v naprej, kdaj se bo ramadan točno pričel.
Ampak verjetno čakate, da vam povem, kako je minil moj prvi in sedaj tudi že drugi let v vlogi SFS-a! ;-))) Bil sem vodja ekipi 10 stevardov in stevardes in kar 4 so bili iz bivše juge (3 Srbi in Hrvatica, za katero je to bil sploh prvi let). Poleg Hrvatice, je bil to prvi let tudi za Kitajko. Nekaj dni pred letom sem pisal mail svojemu purserju iz Libanona in ga prosil, če se lahko dobiva kako minuto pred briefingom in rečeva kakšno o samem letu, ter mu zaupal, da je to moj prvi let kot SFS. Prijazno mi je odgovoril, da se lahko dobiva na kavi 10 min prej in res je bilo tako. Dal mi je nekaj nasvetov, ki sem jih bolj ali manj koristno uporabil na letu. Deloval je zelo prijazno in upal sem, da mi bo priskočil na pomoč vsaj na letu nazaj, ko sem imel poln ekonomski razred.
Prvi sektor v Istanbul je bil brez večjih posebnosti, saj smo imeli v ekonomskem razredu le 200 potnikov. Nazaj grede pa full house in sicer 386!!!! Pred poletom imamo kar nekaj stvari, ki jih moramo narediti (razdelimo tople brisačke, menije, igrače, hrano za dojenčke) saj smo imeli po vzletu na planu večerjo, ki se najprej prične z barom, nato razdelimo hrano in še enkrat pijačo, pa potem še kava/čaj in na koncu še čiščenje oz. pobiranje pladnjev. Vse to smo morali narediti v manj kot 3 urah, če odštejemo 10 min po vzletu, ko moramo še sedeti in 20 min pred pristankom, ko moramo biti že pripravljeni za pristanek. 3 ure se morda sliši ogromno, ampak ko imaš skoraj 400 lačnih in žejnih potnikov na letalu mi verjemite, da je to zelo malo, za vse kar moramo postoriti! Da je bilo vse skupaj še bolj stresno, je prišlo do zapleta že pred samim vzletom, saj ekipa pred vzletom še ni naredila ničesar, kar bi morala!!!!!!! S Srbom Markom sem bil dogovorjen, da začetnicama Hrvatici in Kitajki pomaga pripravit brisačke, saj je bil odgovoren za manjšo kuhinjo na sredini letala. Ko bi morali začeti, brisačk ni bilo od nikoder!!!!!! Aaaaaaaaaa.... to je pomenilo, da smo takoj po vzletu morali narediti še brisačke, menije, igrače,... Še manj časa za strežbo hrane in pijače yuhuhu!!! ;-))) Meni se je kar mešalo zadaj v kuhinji. Naenkrat sem imel sredi kuhinje 10 vozičkov s pladnji, da se še premikat nisem mogel!!! Sem mislil, da mi bo vsaj purser prišel malo pomagati, saj je vedel da je to moj prvi let kot SFS, vendar se je spretno skrival spredaj v business class-u! Prišel je pogledat šele proti koncu, ko smo že delili čaj/kavo in pobirali pladnje. Rekel mi je, da čeprav se počutim katastrofalno sem izredno dobro opravil let, saj smo naredili vse po planu! "Halooooo, po planu že, kolk sivih las sem pa dodatno dobil, je pa druga zgodba!!!!!!" sem si mislil. Zmozgan sem prišel domov in se zgrudil v posteljo! Rekel sem si, če bo šlo tako naprej, bom šel takoj nazaj v business class in se prijavil za napredovanje v first class in užival v miru, saj imaš tam največ 8 potnikov.
Drugi let v Zurich je bilo pravo nasprotje. Imel sem ekipo 7 stevardes in stevarda, ki sem jo zelo dobro obvladoval na obeh sektorjih, saj so bili zelo pridni in vestni pri opravljanju svojega dela. Tokrat je bilo 3 classno letalo, kar je pomenilo kapaciteto 310 v ekonomskem razredu. V Zurich smo imeli okoli 220 potnikov, nazaj grede pa full house. Čeprav je običaj, da se SFS-a zamenjata, sem se odločil, da tudi na povratku ostanem v ekonomskem razredu in tudi moja dekleta so izrazila to željo, saj smo se zelo ujeli!;-))) Na poti nazaj je bila samo ena strežba (sicer ta dolga s pijačo in nato še s hrano in pijačo - identična tisti iz Istanbula) pa smo imeli za to celih 5 ur!!!!! Razlika je res ogromna in zelooo umirjeno smo zaključili s service-om in si privoščili tudi mi večerjo!
Kot vodja moram na koncu leta dati tudi feedback izbranim, ki jih določi purser na letu, tako kot sem tudi jaz prej dobival feedback od mojih nadrejenih. Moram priznati, da je to zame nekaj najtežjega, še posebej, če vidim, da ekipa zares gara, kljub temu pa naredi nekaj manjših napak, ki jih moraš ti evidentirati v njihovem "Flight review-u". Ocenjujemo z ocenami od 1-4, od katerih je 1 - nezadostno, 2 - je potrebno izboljšati, 3 - zadostno, 4 - nad pričakovanji. Ko bom šel na posvet k svojim trenerjem na koncu vsakega meseca 4 mesečne poskusne dobe (oz pool kot jo imenujejo tukaj) jim moram prinesti svoje ocene in pričakujejo, da daš tudi nekaj 2 in 1, kar pa je meni MUKAAAA!!!! A ima kdo kak nasvet zame, kako to narediti na lep način?!? A obstaja sploh kak lep način dati nekomu 1 ali 2 za njegovo delo?!
Skratka, to sta bila moja prva dva leta v vlogi SFS-a. Jutri zvečer me čaka že nov izziv in sicer nočni let v Indijo, natančneje v Madras. Sem že preveril zasedenost in tip letala. Na srečo letimo z malim Boeingom 777-200, s kapaciteto "le" 220 potnikov v ekonomskem razredu in seveda smo v obe smeri prepolni! ;-))) Kdaj pa nismo v Indijo?!?! ;-))) Imam ekipo 7 stevardov in upam, da se Istanbul ne ponovi več!!!! ;-)
Hvala vsem za lepe želje in spodbudne besede! Upam, da bo šlo odslej le na bolje! Pridni bodite in oglas'te se kaj!
Lep pozdrav iz vročega Dubaja!
Andrej
